Monthly Archives: marec 2007

Cepljenje sadnega drevja: Čas, ko je les v soku (DELOINDOM.SI)

Kot ni v vsakem delu leta mogoče iz drevesnega lubja narediti piščalke, tako ni vsak letni čas primeren za cepljenje sadnega drevja. Za oboje mora biti les v soku – sadjarji s tem izrazom označujejo čas, ko narava poskrbi, da se rastlinski sokovi še posebej živahno pretakajo v drevesih in se lubje zlahka loči od lesa. Na pomlad so to tedni, ko brsti oživijo in sadno drevje zacveti. Takrat je tudi najprimernejši čas za spomladansko cepljenje. Drugi del leta, v katerem sokovi podobno oživijo in omogočijo dober spoj cepiča in podlage, je pozno poletje. Kako se cepljenja lotiti v tednih, ki prihajajo, in katere tehnike so najprimernejše avgusta in na začetku septembra, nam je pojasnil Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Cepljenje je postopek, ki omogoči, da s spojitvijo cepiča in podlage kombiniramo lastnosti dveh sorodnih rastlin. Če cepimo denimo jablano, s cepičem ohranimo lastnosti sorte, s katere smo odrezali poganjek zanj, z izbiro podlage pa drevo prilagajamo rastnim in podnebnim razmeram in načinu oskrbe. Tako je na primer od izbire podlage odvisna velikost odraslega drevesa. Lahko gre za sejanec, ki zraste iz pečke, ali vegetativno razmnoženo podlago. Cepiti je mogoče na rastočo, ukoreninjeno podlago, ali kot se pravi v žargonu, za mizo. Drugi način se uporablja v drevesnicah, v katerih imajo podlage pred cepljenjem čez zimo shranjene v primerno vlažnih in hladnih razmerah, ali če kupimo tako podlago.

Cepljenje bo uspelo, če se bo pri spojitvi obeh prerezanih delov zeleni del ali kambij pri cepiču prekril z zelenim delom ali kambijem podlage. Kambij je plast celic med lesom in lubjem, po kateri se pretakajo hranila. Če sta dela pravilno združena, se kmalu začne tvoriti novo tkivo, ki pripomore k temu, da se začne rana ali mesto rezi zaraščati. Ker se morata podlaga in cepič tesno prilegati, je pomembno, da sta površini čim bolj gladki. Za to potrebujmo zelo oster cepilni nož. Da cepljenega mesta ne bi okužili, se rezi ne smemo dotikati, tudi nož (ali pri debelejših rezih žaga), morata biti čista.

Pri vseh načinih cepljenja je pomembno, da spoj cepiča in podlage utrdimo z vezivom (s trakovi elastike, PVC-folije, močnim izolirnim trakom ali vrvico) in vsa neprekrita ranjena mesta povsem premažemo s cepilno smolo. Vse preveze razen elastike, ki na soncu kmalu razpade, po mesecu in pol odstranimo, da se ne bi zažrle v tkivo. Cepilna smola prepreči izsušitev rastlinskih sokov. Prednost sodobnih cepilnih smol je, da vsebujejo fungicide in razkužijo ranjena mesta. Smole na bazi čebeljega voska v primerjavi z njimi niso elastične in rade razpokajo. Read the rest of this entry

Advertisements
Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo