Gabez: zdravilna rastlina, a hkrati strupena [EKOSLOVENIJA.SI]

gabez_cvet

Vijolični cvetovi gabeza

V tem času na marsikaterem travniku ali ob bregovih rek lahko zasledimo kakšne pol metra visoko trajnico, s srhkodlakavimi listi in rjavkasto-vijoličastimi zvonastimi cvetovi. Njene liste in korenine so v ljudskem zdravilstvu uporabljali za zdravljenje kosti (zato tudi eno od imen »kostni celivec«) in ran, pri zdravljenju zatrdlin, revmatičnih zadebelin v mišicah ter pri težavah prebavil, ledvičnih bolezni in menstruaciji. Mazilo iz svežih korenin razpuščene v čisti svinjski (ali jazbečji) masti naj ne bi manjkalo v nobeni kmečki hiši.

Danes z gabezom ravnamo veliko bolj previdno, saj so raziskave pokazale, da je lahko ob pretiranem uživanju škodljiv za jetra, dedno zasnovo in deluje rakotvorno. V Sloveniji navadni gabez z Odredbo o razvrstitvi zdravilnih rastlin že od leta 1999 (Ur. list RS, št.1/99) spada v kategorijo zdravilnih rastlin (ZR), ki omejuje njegovo notranjo rabo le na registrirana zdravila z režimom izdaje na recept. Kljub temu, da vsebuje zelo veliko zdravilne snovi alantoina, ki izredno učinkovito zdravi rane, ki se težko celijo, ali so zagnojene, varuje pred vnetjem kostnega mozga ob kompliciranih zlomih, pomaga pri zdravljenju čirov na golenih zaradi krčnih žil, ustavlja krvavitve, blaži skelenje itd., njegova notranja uporaba ni več priporočljiva, zaradi škodljivih učinkov drugih snovi.

Kot zdravilna zel za splošno uporabo je priporočljiva le za zdravljenje oteklih zaradi izvinov, zmečkanin in modric, povrhnjem vnetju ven ter manjših vnetnih in glivičnih sprememb na koži. V lekarni torej čaja ne bomo dobili, dobili pa bomo pripravke za zunanjo uporabo, ki nam je ne bodo priporočali za uporabo več kot deset dni. Kljub temu nekateri zeliščarji danes še vedno priporočajo pitje čaja ali preliva pri alergijah, artritisu, vnetju pokostnice, pri črevesnih vnetjih, revmatizmu, paradontozi in vnetju rebrne mrene, vendar pripravek pijemo le en teden enkrat na dan. Z gabezom si lahko pripravimo regeneracijsko kopel tako, da dodamo vodi koncentrirani prevretek iz listov in korenin. Kopel si privoščimo le za 10-15 minut.

Gabezovih pripravkov naj ne uporabljajo ljudje, ki imajo težave z jetri, nosečnice in doječe matere.

Avtor: Katerina Jazbec                                       Datum: 16. maj, 2011

Vir vsebine: www.ekoslovenija.si
Datum objave: 16.05.2011

Advertisements

Posted on 16. maja 2011, in Gabez, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin, Začimbnice in zelišča and tagged , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Gabez: zdravilna rastlina, a hkrati strupena [EKOSLOVENIJA.SI].

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: