Pridelajmo svoj krompir: največ pet gomoljev na kvadratni meter – članek revije DELOINDOM.SI

Svež krompir z domačega vrta nam gre še posebno v slast. Vrtičkarji, ki se odločijo, da bodo seme nakalili in ga že sredi marca posadili pod prekrivko, lahko zgodnje sorte za sprotno porabo izkopavajo že od sredine maja. V prispevku povzemamo priporočila za gojenje iz pogovora s specialistom za krompir na KIS mag. Petrom Dolničarjem.

Foto: Igor Modic/dokumentacija Dela

Foto: Igor Modic / dokumentacija Dela

Izbira ugodnih tal. Prst mora biti globoka, rahla, ne prekamnita, v njej ne sme zastajati voda. Tla na vrtovih so večinoma dobra za krompir, saj vsebujejo dovolj organske snovi.

Priprava in gnojenje tal jeseni. Grede čim globlje prekopljemo, da grude prsti čez zimo premrznejo in se zdrobijo, pognojimo s preperelim hlevskim gnojem.

Štiriletni kolobar. Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri, izjemoma tri leta zapored. Isto površino s hlevskim gnojem gnojimo vsaka štiri leta, vedno tisto jesen pred saditvijo krompirja.

Kakovostni semenski krompir. Neokuženost zagotavlja nakup certificiranega semenskega krompirja. Priporočljivo je izbrati sorte, pri katerih je v opisu označena odpornost proti boleznim: proti virusu Y, krompirjevi plesni, pa tudi nematodam oz. ogorčicam in krompirjevemu raku. Pri nakupu drobnejšega semenskega krompirja je pridelek ponavadi manjši. Če za sajenje uporabljamo debelejše gomolje domačega krompirja, ki jih je treba rezati, nož sproti razkužujemo, prerezane dele gomoljev pa poškropimo ali potresemo s fungicidom, da ne gnijejo. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni.

Nakaljevanje semena. Z nakaljevanjem semenskega krompirja pospešimo vznik za dva tedna. Priporočljivo je za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod prekrivko, in zelo poznih sort. Hitra kalitev namreč pomeni manjše izčrpavanje gomolja, kar se lahko zgodi zlasti v vremenskih razmerah, ki so za kalitev neugodne.

Sajenje v dovolj ogreta tla. Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 ˚C. O tem se prepričamo bodisi na spletni strani ARSO med agrometeorološkimi podatki ali uporabimo talni termometer; tla se bodo kmalu dovolj ogrela, če so dnevne temperature od 10 do 12 ˚C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je velika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev. Dlje ko so gomolji v mokri zem lji, večja je nevarnost za razvoj bolezni in škodljivcev.

Uničevanje plevela. S plevelom utegnemo imeti težave zlasti po vzniku krompirja pod prekrivko. Odkrijemo ga in okopljemo, nato spet pokrijemo.

Gojenje pod prekrivno tkanino. Zaradi višjih temperatur pod tkanino lahko zgodnje sorte v osrednji Sloveniji posadimo že sredi marca, krompir bo vzklil v začetku aprila, pridelek bomo imeli še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena. Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo. Pri zunanjih temperaturah nad 25 ˚C je pod tkanino že prevroče, pregrevanje povzroči slabši in pozen pridelek.

Sadilna globina. Gomolje posadimo tako, da bodo pod nivojem ravne njive (če ne upoštevamo grebenov).

Okopavanje in osipanje krompirja. Krompir okopljemo in rastline osipljemo (naredimo grebene), ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla tako prerahljamo, uničimo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Če je nad gomolji vsaj 5 cm zemlje, s tem preprečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Po potrebi ga pozneje še enkrat osujemo.

Gostota sajenja. Vrtičkarji krompir radi sadijo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm, saj bomo le tako imeli dovolj zemlje, da vrste osipamo. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen, sorto kresnik malo gosteje. Posledici pregostega sajenja sta droben pridelek in bujna, neprezračena cima, v kateri se okužbe laže prenašajo.

Zalivanje. Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. V južni Evropi redno namakajo vse nasade, drugod do 70 odstotkov, pri nas zelo redko. Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Stalno namakanje preprečuje bolezen krastavosti, zlasti v času tvorjenja gomoljev.

Tvorjenje gomoljev. Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastline visoke od 15 do 20 cm. Zmotno je prepričanje, da je pogoj za nastavljanje gomoljev cvetenje krompirja.

Pobiranje pridelka. Od pobiranju naj zemlja ne bo presuha. Če je nasad močno prizadet od krompirjeve plesni in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo narediti napake in krompirja nemudoma izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni v zemlji bodo po dveh tednih propadle. Že okuženim gomoljem tako ni pomoči, če bi z izkopavanjem hiteli, pa bi okužili tudi preostale.

Spremljanje krompirjeve plesni. Pridelovalcem, ki nameravajo krompir škropiti s fungicidi, so v pomoč prognoze razvoja in napada krompirjeve plesni (razvoj je odvisen od vremenskih razmer) na spletni strani KIS in v medijih.

Besedilo: Julijana Bavčar

Vir vsebine: www.deloindom.si
Datum objave: 27.02.2012

Posted on 27. februarja 2012, in Krompir, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin, Zelenjava and tagged , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Pridelajmo svoj krompir: največ pet gomoljev na kvadratni meter – članek revije DELOINDOM.SI.

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: