Daily Archives: 8. februarja 2013

Prekopavanje vrta

Zakaj prekopavamo gredice?

prekopavanje, lopatanje, štihanje

Kako se lotimo prekopavanja je odvisno od tipa tal, tega koliko so bila tla obdelana v preteklosti in tega, kaj boste na njih gojili. S prekopavanjem boste zakopali semena enoletnih plevelov in rastlinske ostanke, ki bodo počasi razpadli in izboljšali kvaliteto tal. Kljub vsemu je koristno dodati dodatno količino organske snovi, ki bo izboljšala strukturo tal in zmanjšala zastajanje vode.
Najenostavnejše prekopavanje je za globino ene lopate. Takšno prekopavanje je odlično za dobro odcedna tla in grede, na katerih že poteka gojenje zelenjave. Na težkih tleh pa bo potrebno prekopati oz. zrahljati tudi nižje predele tal. Na voljo imate dve možnosti: ali naredite za višino lopate globok jarek in dno jarka zrahljate z vilami ali se sprijaznite z neizbežnim in prekopljete tla za dve globini lopate. Read the rest of this entry

Gnojenje vrta

Zakaj gnojimo?

Vsak se občasno vpraša, kaj vsebuje hrana, ki jo kupi v trgovini. Koliko je v njej soli, kalorij, itd.? Kaj pa hrana za rastline? Ste se že kdaj pozanimali, kaj vsebujejo gnojila?
V gnojilih najdemo različna mineralna hranila, ki so pomembna za rast in razvoj rastlin. Gnojenje je torej enako kot naše prehranjevanje. Edina razlika je v tem, da se sorazmerno pogosto zgodi, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj gnojila vsebujejo in v kolikšni količini. Slednje je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da na gredo dodamo premalo ali preveč gnojila. Oboje je slabo. Pri »premalo« je zadeva povsem jasna – rastline ne dobijo dovolj hrane. Manj razumevanja pa ljudje kažejo pri tem, kaj je preveč. Tudi preveč dobrega je lahko slabo. Ne verjamete? Pripravite si svoj najljubši obrok, potem pa pojejte dvojno porcijo. Kako se boste počutili. Enako lahko preveč hranil škodi tudi rastlinam.

gnojenje

Kaj vsebujejo gnojila?

Rastline tekom svojega razvoja potrebujejo različna mineralna hranila. Med temi minerali najdemo tri, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin in so navadno v naravi v pomanjkanju. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Popolna mineralna gnojila tako vsebujejo vse tri omenjene minerale (od tod oznaka NPK). Na etiketah je navadno podana koncentracija posameznega minerala v odstotkih. Oznaka “7:7:7” tako pomeni, da gnojilo vsebuje 7 % dušika, 7 % fosforja in 7 % kalija. Poleg mineralov, ki jih rastline potrebujejo v večjih količinah pa je še cel nabor drugih, ki jih potrebujejo v manjšem obsegu. Imenujemo jih mikrohranila ali elementi v sledeh. Read the rest of this entry

Kompostiranje na vrtu

Kaj je kompost?

Povprečna vsebnost hranil v kompostu je 1,5-3,5 % dušika, 0,5-1 % fosforja in 1-2 % kalija, kar pomeni, da je kompost bolj dodatek za izboljšavo tal kot pa gnojilo. Podobno kot pri ostalih organski dodatkih za izboljšavo tal, je sproščanje dušika iz komposta počasno in poteka preko več let. V primeru, da je vaš vrt na revnih tleh, je gnojenje izključno s kompostom premalo, za zadovoljitev potreb po dušiku pri rastlinah, ki potrebujejo večje količine dušika.

Kako nastane zrel kompost?

V procesu kompostiranja pride do pretvorbe organskega materiala (rastlinski deli) v prsti podobno snov. V prvih štirinajstih dneh delujejo pretežno bakterije, ki postopoma povišajo temperaturo v kupu. V tem času potečeta mezofilna faza (do 44°C) in termofilna faza (44 do 70°C). Pri tem odmrejo skoraj vse bolezenske klice in semena. Kasneje v ospredje procesov stopijo glive, črvi in številne druge žuželke. Navzven se v tej fazi lahko opazi sesedanje kupa komposta. Po dveh do treh mesecih je izoblikovan surov kompost (zelo visoka vsebnost dušika), ki se ga že lahko uporabi za ciljno gnojenje. Po nadaljnjih dveh do treh mesecih kompost dozori v temen in dišeč zrel kompost. Zrel kompost lahko uporabljamo povsod na vrtu. Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo