Monthly Archives: marec 2013

Hranila in zelenjadnice (ZEMLJA.SI)

Zelenjadnice moramo preskrbeti s primerno količino glavnih hranil ali makrohranil (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo) in tudi z zadostno količino mikrohranil (bor, železo, cink, baker, mangan, molibden). Po drugi strani pa zelenjadnice ne prenašajo presežkov posamičnih hranil, ki so pogosto razlog za manjši sprejem posameznih hranil zaradi njihovega nasprotnega (antagonističnega) delovanja.

Kemična gnojila (soli) so zelo hitro topna, zato jih korenine lahko sprejmejo zelo hitro in brez težav. V kolikor uporabljamo le ta način gnojenja nimajo rastline možnosti izbire – sprejmejo kar jim je bolj dostopno. Prav tako lahko gnojimo preobilno. V listih se zato lahko zbira odvečna dušikova sol (luksuzna poraba). Lahko se spremeni osmotski tlak zaradi neravnovesij v bilanci soli ter s tem kroženje mineralov po rastlini (vdor vode v rastlinska tkiva). Organsko gnojenje v nasprotju deluje skladno z življenjem tal. Hranilne snovi se topijo počasi, po potrebi in so na razpolago rastlinam. Tako se lažje doseže enakomerna prehrana rastline z zdravo mešano hrano. Presežne hranilne snovi obdržijo mikroorganizmi in se zato tudi ne izpirajo tako hitro kot hitro topne kemične soli. Read the rest of this entry

Advertisements

Špinača [OKUSNIVRT.COM]

Solate so del našega vsakodnevnega jedilnika in včasih je potrebno v slednjega vnesti nekaj sprememb. Pri tem se odlično obnese špinača. Določena generacija ljudi se bo še spomnila Popaja in morda tudi kakšne zgodbe, ki so nam jo pripovedovali starši, da nas prepričajo, da pojemo vsaj žličko špinače. Naj vas potolažim, da je špinača v kuhinji doživela preporod in se z njo ukvarjajo tudi številni priznani kuharji. Z lastno pridelano špinačo pa boste dosegli okuse, ki jih nikakor ne bi mogli izvabiti iz špinače kupljene v trgovini.

spinacaKako gojimo okusno špinačo

Špinačo je najbolje sejati neposredno na gredo. Le v kolikor imate resne težave s polži, bo bolje, če kalice vzgojite v loncih in jih nato presadite na gredo.
Najprej pripravite gredo tako, da jo prekopljete z vilami in v tla dodate kompost. Potem napeljite vrvice, s katerimi si označite sejalno vrsto. Sejanje špinače v vrste, namesto enakomerno po celotni gredi, bo izboljšalo prezračenost med rastlinami in preprečilo razvoj bolezni. Skopljite manjši jarek, v katerega boste posejali semena in ga zalijte. S tem boste poskrbeli, da bodo semena dobro in enakomerno namočena ter bodo uspešno kalila. Med semeni pustite 2-3 cm prostora, med vrstami pa naredite 30 cm razmik. Z majhnimi razmiki med semeni si boste zagotovili enakomerno in gosto rast kalic, ki pa jih boste morali kasneje razredčiti. Med posameznimi rastlinami naj bo približno 15 cm prostora. Po vsakem redčenju vrste rastlin dobro zalijte, s čimer boste poskrbeli, da se bo zrahljana prst ponovno usedla okrog korenin preostali rastlin.
Liste špinače nabirajte za sprotno uporabo. Pri tem jih je najbolje nabrati zjutraj ali zgodaj dopoldne, ko vsebujejo še največ vlage.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede špinače. Read the rest of this entry

Rdeča pesa [OKUSNIVRT.COM]

KONICA MINOLTA DIGITAL CAMERA

Rdeča pesa je priljubljena zelenjava, ki je odličen vir vitamina C. Rdeča pesa zaradi visoke vsebnosti hranilnih snovi, posebej antioksidativnih pigmentov betalainov, pomaga ohranjati vitalnost srca in ožilja. Poleg korenine lahko uporabljamo tudi zelene dele rastline, ki jih serviramo sveže ali kuhane in vsebuje veliko vitamina A.

Kdaj in kako sejemo rdečo peso

Rdeča pesa je precej odporna na mraz in jo lahko posadimo na gredo tudi do mesec dni pred zadnjo slano. Čeprav pese dobro rastejo ob višjih temperaturah, se kalice lažje zakoreninjajo ob nekoliko hladnejšem vremenu. Posadite rdečo peso večkrat v 3-4 tedenskih razmikih (do sredine poletja) in si tako zagotovite svež pridelek preko cele sezone.
Semena rdeče pese so v resnici skupki semen v posušenem plodu, kar pomeni, da se lahko iz enega samega “semena” razvije več rastlin. Med rastlinicami pustite približno 3-4 cm prostora, kasneje pa jih razredčite tako, da bo med njimi vsaj 5 cm prostora.

Ne pozabite preveriti tudi dobre in slabe sosede rdeče pese. Read the rest of this entry

Fižol v vrtu – članek vrtnega centra KALIA

NA KRATKO O FIŽOLIH

  • Fižol zahteva humozna in topla tla, gnojena s kompostom.
  • Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Tla se na njihov račun obogatijo z dušikom, zato korenine stročnic vedno puščamo v zemlji.
  • Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki ga varuje pred škodljivci, pa tudi s kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, zeleno in kapucinko. V njegovi družbi naj obvezno raste začimba šetraj, saj ga varuje pred napadom uši.
  • Visoke in dekorativne fižolove “stene” uporabljamo kot zaščito pred vetrom za občutljive vrtnine, kot so npr. kumare.
  • Fižol obiramo sproti, previdno da ne ranimo rastline. Ne obiramo v mokrem vremenu in se ga ne dotikamo, saj tako preprečujemo napad bolezni.
  • Stroke za zimo zamrznemo ali vložimo, zrna pa posušimo. Read the rest of this entry

Trgatev v vinogradu (SAVEL-HOBI.NET)

S trgatvijo se praktično končajo dela v vinogradu.

Čas trgatve

Čas trgatve je odvisen od zrelosti in zdravstvenega stanja grozdja. Zrelo in zdravo grozdje je pogoj za dobro vino, zato poskušamo trgatev zavleči na čim poznejši datum, razen pri sortah, kjer bi s prepozno trgatvijo izgubili preveč dragocene kisline. Žal se je pri nas, tudi če je grozdje zdravo, razpasla grda navada, da trgamo prezgodaj. Le če grozdje gnije, ne moremo čakati s trgatvijo predolgo. S prezgodnjo trgatvijo dobimo mošt, ki ga moramo skoraj praviloma sladkati. To pa še ni najhuje, nezrelo grozdje da grobo, grenko in nezrelo vino brez skladnosti. Tako vino tudi težje kletarimo. Read the rest of this entry

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo