Obrezovanje ali »rez« vinske trte in vezanje (»vez«) šparonov (SAVEL-HOBI.NET)

Vinski trti z rezjo določamo in ohranjujemo obliko, s puščanjem večjega ali manjšega števila rodnih očes usmerjamo količino, posredno pa tudi kakovost grozdja oziroma vina iz tega grozdja.

Rez vinske trte je pomembno opravilo. Z vsakoletno rezjo ostro posegamo v njeno »življenje«, rušimo njen naravni razvoj in v tisočletjih pridobljene lastnosti. Trta je po naravi plezavka, ki se je v prazgodovini razvijala svobodno in dosegla velike razsežnosti.
Človek je koristil njene plodove in ko je spoznal njeno drugo uporabnost (vino), jo je začel razmnoževati. Sadil in vzgajal jo je tako, da si je olajšal delo in obiranje grozdja. Z rezjo jo je prisiljeval, da mu ni »zdivjala«. Tako človek tudi dandanes z obliko, ki ji jo daje in z vsakoletno »suho« ali »zeleno« rezjo poskuša uskladiti svoje koristi z zahtevami trte. Trta odmre ali hira, če ji ne pustimo, da razvije potrebno listno površino. Za človeka postane nezanimiva, če hkrati tudi ne rodi oziroma se izkoriščanje trte človeku več ne splača.
Dober vinogradnik je zlasti dober rezač, saj v pretežni meri z rezjo usklajuje svoje koristi s koristmi trte.
Pravilna rez trte zahteva od vinogradnikov, da spoznajo in poznajo življenje trte, vplive človeka na njeno življenje in lastnosti.
Vinogradniki različnih vinogradniških pokrajin so si omislili najrazličnejše vzgojne oblike trte in z več stoletnimi izkušnjami odbrali najprimernejše za njihove razmere, sorte, razširjene na njihovem območju ter za njihov način izkoriščanja.
V vsaki vinogradniški knjigi je opisanih več ali veliko različnih vzgojnih oblik. Vse vzgojne oblike imajo nekaj skupnega, vse vzdržujemo po skupnih pravilih. Za vinogradnika in za tistega, ki želi to postati, je torej pomembno, da spozna osnovna pravila. Le-ta mu omogočajo, da vzdržuje obliko trte in hkrati zagotovi stalen kakovostni pridelek.

skica063

Skica 63

Vrste lesa

Pri vinski trti razlikujemo stari les, dvoletni les in enoletni les 
(skica ).

Stari les je glavič, deblo, krak, kordon in štrcelj na kordonu.

Dvoletni les raste iz starega lesa, na njem je enoletni rodni les.
Enoletni les je lahko roden ali jalov. Enoletni les imenujemo tudi rozga.

Osnovno pravilo: vinska trta rodi praviloma na enoletnem lesu, ki je zrasel iz dvoletnega lesa. Rozge iz starega lesa praviloma niso rodne (so jalovke).

skica 64

skica 64

 

 

 

 

Enoletni rodni les režemo na:
čepe (z enim očesom) — skica 64a;
reznike (z dvema očesoma) — skica 64b;
daljše reznike (s tremi do štirimi očesi) — skica 64c;
penjevce (s petimi do sedmimi očesi) — skica 64d;
šparone ali locnje (z več kot osmimi očesi) — skica 64e.

Jalovke režemo na:
čepe (z enim očesom) — skica 64f;
reznike (z dvema očesoma) — skica 64g.

skica 65

skica 65

Pri rezi čepov, reznikov, penjevcev ali šparonov odrežemo rozgo, 1 do 1,5 centimetra nad zadnjim očesom in to rahlo poševno od očesa (skica 65).

skica 66

skica 66

Izrojene šparone, reznike ali stari les odstranimo 0,5 centimetra od osnove bodočega rodnega lesa in to pravokotno na odrezan les, da je rana čim manjša (skica 66).

skica 67

skica 67

Pri vzgojnih oblikah, kjer ima vsak šparon ali penjevec svoj reznik, mora biti reznik vedno pod šparonom ali penjevcem, da se stari les preveč ne podaljša (skica 67).

skica 68

skica 68

Šparon ali penjevec narežemo iz enoletnega lesa na dveletnem lesu. Izrojene stare šparone odstranimo (skica 68).

skica 69

skica 69

Na starem rezniku, kjer ni uspelo vzgojiti dveh primernih rozg za šparon in reznik, narežemo le nov reznik. Šparon v tem primeru narežemo iz prve rozge na osnovi izrojenega šparona (skica 69).

skica 70

skica 70

Pri vzgojnih oblikah z dolgim rodnim lesom brez reznikov ali čepov uporabimo za nov dolgi rodni les (šparon) rozgo, ki je najbližja osnovi izrojenega šparona (skica 70).

skica 71

skica 71

 

 

 

 

Podobno lahko iz izrojenega šparona, ki v prejšnjem letu ni imel reznika, narežemo reznik iz prve rozge na izrojenem šparonu (skica 71).

skica 72

skica 72

 

 

 

 

Če nam v preteklem letu ni uspelo narezati na kraku ali štrclju šparona in reznika, lahko na izrojenem šparonu narežemo iz rozg blizu osnove izrojenega šparona reznik in šparon (skica 72).

obnavljanjem ali skrajševanjem krakov pri enokrakih ali dvokrakih vzgojnih oblikah začnemo dve leti pred obnavljanjem ali skrajševanjem krakov. Prvo leto pustimo pri pletvi jalovko na želeni višini kraka. Pri rezi v naslednjem letu narežemo eno jalovko na reznik ali čep, na povišanem delu kraka že pustimo dolgi rodni les brez reznika ali čepa. Prihodnje leto narežemo na novem rezniku (iz jalovke) šparon ali reznik, izrojeni ali previsoki krak odžagamo. Tako smo obnovili ali znižali stari krak.

skica 73

skica 73

 

 

 

 

 

 

 

 

Obnavljanje rodnih štrcljev na kordonu začnemo prav tako dve leti pred obnavljanjem. Dve leti pred obnavljanjem rodnih štrcljev pustimo ob pletvi jalovko na osnovi štrclja ali na kordonu v bližini starega štrclja. Pri rezi v naslednjem letu narežemo jalovko na reznik, na podaljšanem štrclju pa le šparon. Prihodnje leto ostarel rodni štrcelj previdno odžagamo, na novem dveletnem rezniku pa narežemo šparon ali reznik (skica 73).

skica 74

skica 74

Podobno kot pri obnavljanju rodnih štrcljev ali krakov pomlajujemo ves trs ali le del (skica 74).

Opešane vinograde lahko uspešno pomladimo (skica 74)

Čas rezi

Čas rezi pravzaprav določamo glede na velikost vinogradniškega obrata ter razpoložljivo delovno silo. Vinogradniki, ki imajo manjše površine, bodo trto obrezovali praviloma takrat, ko preneha najhujši mraz, veliki obrati pa bodo morali začeti s tem opravilom že zelo zgodaj. S prepozno rezjo, ki jo zavlečemo vse do solzenja ali celo brstenja, povečamo izgubo na hranljivih snoveh.

Jesenska in zimska rez

Jesenska ali zimska rez trte lahko po nekaterih izkušnjah v hudih zimah slabo vpliva na brstenje. Očesa in les naj bi pri prerani rezi pozebla. Brez skrbi pa lahko odstranimo vse izrojene šparone in rozge, ki jih ne bomo uporabili za rodni, vzgojni ali nadomestni les, že v jeseni ali pozimi. Tako bomo spomladi imeli veliko časa za dokončno rez. S prepozno rezjo sicer lahko podaljšamo začetek brstenja in se za nekaj dni izognemo morebitnim pomladanskim pozebam, vendar moramo vedeti, da se bo zaradi zelo pozne rezi zavleklo vezanje šparonov.

Rez po zimski pozebi

Rez po zimski pozebi poškodovanih trt se ravna tudi po tem, kakšna je bila pozeba.

Če so pozebla le zimska očesa, moramo ugotoviti, če so pozebli le glavni brsti ali tudi sobrsti. Pri pozebi glavnega brsta in sobrstov bomo pustili nekoliko več rodnega lesa (očes). Pri pozebi le glavnega brsta v očesu ne smemo narezati preveč očes, ker bodo z veliko verjetnostjo zbrsteli sobrsti. Računati pa moramo, da bo s pletvijo veliko dela. Z njo bomo morali takoj po zbrstitvi uravnovesiti razvoj mladic in rodnosti. Mladice iz sobrsta so namreč tudi rodne, čeprav imajo znatno manj nastavka.

Če je pozebel enoletni ali celo stari les, je potrebno ves poškodovan les odstraniti vse do nepoškodovanih delov. Priporočljivo je, da vedno, ko je vinograd pozebel, režemo zelo pozno. Tudi v tem primeru moramo biti pripravljeni na veliko dela, ki ga bomo imeli s pletvijo. S pletvijo si moramo namreč zagotoviti primeren rodni les za naslednje leto oziroma za ponovno ureditev donosne vzgojne oblike trte.

Rez po pomladanski pozebi

Majske pozebe nastopijo lahko šele takrat, ko so že poganjki tudi 20 do 30 cm dolgi. Zlasti nekatere lege in tudi sorte so za pomladansko pozebo zelo občutljive. Majska pozeba leta 1953 nas je dodobra izučila, da moramo z mladimi, zelo bujnimi trtami po pozebi ravnati drugače kot s starimi in manj bujnimi.

Pri mladih trtah lahko ne glede na pozebo računamo še na dokajšen pridelek. Sobrsti so pri bujnih, mladih trtah sorazmerno še kar rodni, pri starih pa praktično poženejo le jalovke. Zato v mladem vinogradu ne bomo pozeblega rodnega lesa (šparona) odstranili ali pa le za kako tretjino. Zelene poganjke, ki jih je slana popolnoma ali le delno posmodila, bomo čimprej porezali na 1 cm dolg cepič. To rez moramo opraviti najpozneje v enem tednu po pozebi. V starih vinogradih lahko pričakujemo le, da bodo pognala speča očesa. Zato bomo večino šparonov in tudi rodnih reznikov odstranili in to najmanj dve tretjini ali celo eno četrtino. Tudi s po pomladanski pozebi poškodovanimi trtami bomo imeli med vegetacijo veliko dela. Večkratna temeljita in strokovna pletev bo nujna.

Rez po toči poškodovanih trt

Ne glede na čas in velikost povzročene škode, vsaka toča zmanjša rast in razvoj trte in seveda tudi pridelek. Če toča zmanjša listno površino, ne poškoduje pa zimskih očes, moramo ob rezi v naslednji pomladi zmanjšati število rodnih očes ali pa močno povečati količino gnojil. Močnejša toča poškoduje tudi zimska očesa. Ni prav, da bi zato povečali število rodnih očes pri rezi, nasprotno, pustiti moramo manj očes, da si trta opomore.

Glavna skrb naj bo, da bomo v letu po toči vzgojili dovolj rozg in trto, če je to potrebno, pomladili in ji dali pravo obliko. Če je poškodovan le les, očesa pa ne in tudi listna površina ni bila prizadeta, bomo spomladi narezali šparon ali dva več. Po toči ranjeni šparoni se pri vezi hitro zlomijo. Zato pustimo več šparonov in odvečne po končani vezi šparonov odstranimo.

Vezanje (»vez«) šparonov

K dobri rezi sodi tudi pravilna vez. Šparone vežemo, da očesa razporedimo na opori ter da povečamo njihovo enakomerno obrast in rodnost. Upogibanje je glede na vzgojno obliko različno.

Skica 75

Skica 75

Šparon upognemo vedno prek odrezanega ostanka (čepka), da se nam šparon na osnovi ne odlomi, »začesne« (zatrga) (skica ).

Skica 76

Skica 76

Šparon ali penjevec vežemo tako, da je lok čim bližji osnovi šparona. Dokazano je, da tako upognjen in vezan šparon rodi več in se lepše obraste (skica ).

Skica 77

Skica 77

Pri vodoravni (ali Gyot vezi) lahko šparon na žico dvakrat privežemo. Ta vez je primerna tudi za latnik in brajde (skica ).

Pri navpični (ali Sylvoz vezi) upognemo šparon ostro, navpično navzdol in ga dvakrat privežemo na žico. Ta način vezi je primeren za čvrst, žilav rodni les (primorski vinorodni rajon) skica .

Srčasta vez je primerna za debelejši, krhek rodni les v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu (skica ).

Skica 78

Skica 78

Royatova vez je podobna vezi v loku in je uporabna le pri nekaterim kordonskih vzgojnih oblikah (skica ).

Skica 79

Skica 79

Pri vezi uporabljamo različna veziva od vrbovca pa do plastičnih mas, žic, vrvic in tako dalje (skica ).

Vzgojne oblike

Postopna vzgoja enoramnega kordona

Skica 80

Skica 80

Drugo leto po sajenju spomladi obrežemo najlepšo rozgo na dve očesi, vse druge odstranimo.
V drugem letu vzgojimo dve dolgi, dobro dozoreli rozgi (skica ).

Spomladi tretje leto narežemo najlepšo rozgo na dolgo. Pri dolžini upoštevamo bodočo višino debla in prvi podaljšek kordona. Bodoče deblo vsaj dvakrat prevežemo h kolu in dvakrat bodočo ramo kordona. Prehod iz debla v ramo kordona naj bo zelo dolg. Pri vezi pazimo, da bo zadnje oko na koncu kordona spodaj.

Med letom oplevemo na kolenu vse mladike, na deblu pa pustimo 1 do 2 mladik za ojačitev debla. Na kordonu oplevemo vse tiste mladike, ki jih ne potrebujemo za predvideno vzgojno obliko.

Spomladi naslednjega leta očistimo deblo, rozge na kordonu narežemo na reznike z 1 do 2 očesoma, rozgo na koncu kordona narežimo za podaljšek kordona in ga dvakrat privežimo na osnovno žico.

Podaljšek kordona med letom oplevemo in pustimo le mladike, ki so potrebne za predvideno vzgojno obliko. Oplevemo vse nepotrebne mladike in jalovke na reznikih dveletnega kordona. Pustimo le dve mladiki na vsakem rezniku. Deblo oplevemo. Preostale mladike pa primerno visoko vršičkamo.

Skica 81

Skica 81

Pri rezi v četrtem letu narežemo rozge na starejšem kordonu na reznike oziroma čepe z 1 do 2 očesoma, najprimernejšo rozgo na zgornjem delu debla pa na dolžino druge rame kordona (skica ).

Naslednje leto obrežemo na novem podaljšku kordona rozge na 1 do 2 očesi. Na starem deblu kordona na dvoletnem lesu narežemo zgornjo rozgo na šparon, spodnjo na čep z enim dobro vidnim očesom. Šparone narežemo glede na vzgojne oblike.

V petem letu po sajenju imamo dokončno vzgojen enoramni kordon z rodnimi štrclji, dvoletnim lesom, čepi oziroma rezniki in šparoni. Število štrcljev in število šparonov, kakor tudi način rezi so odvisni od vzgojne oblike.

Vzgoja dvoramnega kordona

Vzgoja in rez sta v drugem in tretjem letu podobni vzgoji enoramnega kordona. V tretjem letu pazimo, da vzgojimo primerno rozgo za drugo ramo kordona.

Med rastjo v četrtem letu oplevemo vse nepotrebne mladike, ostale pa primerno visoko vršičkamo.

Vzgoja rodnih štrcljev, dvoletnega in rodnega lesa je podobna vzgoji enoramnega kordona.

Opozorilo: v četrtem letu je pri takem načinu vzgoje kordonov pridelek navadno manjši ali se vsaj ne zveča. Zato se včasih zelo poveča bujnost. Če želimo povečati rodnost in zmanjšati bujnost v četrtem letu, lahko trto močneje obremenimo.

Skica 82

Skica 82

Primer: v četrtem letu lahko na kordonu ali podaljšku kordona pustimo glede na bujnost 1 do 2 šparona, kot kažeta skici. Šparone privežemo kar na osnovno žico. Tako rodnost zvečamo, bujnost zmanjšamo (skica ).

Če želimo pozneje le eno deblo, vzgojimo iz enega debla drugi kordon, v petem letu pa drugo deblo s pripadajočim kordonom odstranimo. Lahko pa obdržimo dve debli dalj časa ali za vedno in tako zmanjšamo tveganje pri obnavljanju ali pomlajevanju kordonov.

Skica 83

Skica 83

Primer: s tem načinom lahko povečamo obremenitev že v tretjem letu. Namesto enega debla narežemo v tretjem letu dva z bodočima kordonoma (skica ).

Dvošparonska vzgoja (Dvojni Gyot »Gijó«)

Skica 84

Skica 84

Drugo leto po sajenju spomladi obrežemo najlepšo rozgo na dve očesi, vse druge odstranimo.
V drugem letu vzgojimo dve močni rozgi (skica ).
Tretje leto spomladi narežemo najprimernejšo rozgo na višino osnovne žice, tako da bo zadnje oko nad osnovno žico.
V tretjem letu pustimo 3 do 5 mladic, vse druge takoj spomladi oplevemo.
V četrtem letu narežemo najprimernejše rozge na 1 šparon in 2 reznika, ki bosta v prihodnje služila za krake.
Peto leto bomo trto obrezali že na normalno vzgojno obliko, to je na dva šparona in dva reznika.

Skica 85

Skica 85

Zelo bujne trte bomo vzgojili takole: najbujnejšo rozgo bomo v tretjem letu narezali na dolgo in jo v loku privezali na osnovno žico (skica ). Deblo bomo opleli tako, kot kaže skica, vse druge mladice bomo pustili, da lahko več rodijo.

V četrtem letu spomladi izrojen šparon odrežemo, mladike na deblu pa narežemo, če je trta še vedno bujna, na dva šparona in en reznik.

V petem letu bomo trto obrezali že na normalno vzgojno obliko, to je na dva šparona in dva reznika. Če je trta še vedno zelo bujna, lahko narežemo tudi tri šparone.

Nekatere vzgojne oblike

Vzgojnih oblik vinske trte je veliko. Pri nas so se v gostih nasadih uveljavile tiste, ki so enostavnejše (dvokraka šparonska vzgoja). V sodobnih nasadih z manjšim številom trt na hektar se vedno bolj uveljavljajo tako imenovane kordonske vzgojne oblike, to je oblike z vodoravnimi stalnimi kordonskimi vejami. Ker lahko na kordonih narežemo veliko rodnega lesa (reznikov in šparonov), imenujemo te vzgojne oblike tudi »intenzivne«. Vzgoja kordonskih vzgojnih oblik je nekoliko težja in zahteva od rezača več znanja in razgledanosti kot dvokraka šparonska.

Skica 86

Skica 86

Dvokraka šparonska vzgojna oblika ali »dvojni Gyot«, medtrsna razdalja je 1,20 do 1,30 m, višina debla 0,60 do 1,00 m, ima 20 do 24 rodnih očes na trto. Razširjena je v vseh vinorodnih rajonih (skica ).

Skica 87

Skica 87

Dvokraka šparonska vzgojna oblika s strmo vezjo šparonov. Medtrsna razdalja je 0,80 do 1,00 m, višina debla 1,00 do 1,30 m, ima 20 do 24 rodnih očes na trto. Potrebna je dodatna žica pod osnovno za privezovanje šparonov. Zaradi manjše medtrsne razdalje lahko število trt na enoto površine močno povečamo. Primerna je za vse rajone (skica ).

Skica 88

Skica 88

Dvoramna kordonska oblika s kazenavljevo (»Cazenave«) vezjo šparonov. Kordonske veje so kratke (35 do 40 cm) s po dvema rodnima štrcljema. Medtrsne razdalje so 1,00 do 1,30 m, višina debla 1,00 do 1,20 m, ima 30 do 48 rodnih očes na trto. Razširjena je v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu v tako imenovanih rekonstruiranih vinogradih (skica ).

Skica 89

Skica 89

Dvoramna kordonska oblika s strmo svobodno vezjo (modificirani »Sylvoz«, silvo). Medtrsna razdalja je 1,00 do 1,20 m, višina debla 1,20 do 1,40 m, ima 40 do 50 rodnih očes. Kordonske veje so kratke (40 cm) s po dvema ali tremi rodnimi štrclji. Potrebna je dodatna žica pod osnovno. Močno je razširjena v podravskem vinorodnem rajonu na terasah (skica ).

Enoramna (Sylvoz — silvo) kordonska vzgojna oblika. Medtrsna razdalja je 1,20 do 1,50 m s po pet do sedem rodnih štrcljev. Kordonska veja je 1,00 do 1,30 m dolga. Lahko vzgojimo tudi dvoramni kordon, Trto lahko obremenimo (teoretično) s 40 do 60 rodnimi očesi. Višina je 1,40 do 1,80 m. Potrebna je dodatna žica pod osnovno. Razširjena je v primorskem vinorodnem rajonu, v drugih dveh je manj razširjena (skica ).

Skica 90

Skica 90

Enoramna srčasta Sylvoz kordonska vzgojna oblika. Razlika med prejšnjo in to vzgojno obliko je le v srčastem načinu vezi šparonov. Deblo je lahko za 20 cm nižje (skica ).

Skica 91

Skica 91

Enoramna kordonska vzgojna oblika »ribja kost ali ribji hrbet«. Medtrsna razdalja je 1,20 do 1,50 m s po pet do sedem rodnih štrcljev. Kordonska veja je 1,10 do 1,40 m dolga. Trto lahko (teoretično) obremenimo s 45 do 70 očesi. Višina debla je 1,30 do 1,80 m. Potrebni sta dve dodatni žici v višini osnovne. Primerna je le za primorski vinorodni rajon (skica ).

Skica 92

Skica 92

Enoramna kordonska vzgojna oblika »polovična ribja kost ali polovični ribji hrbet«. Uveljavila se je za nekatere sorte v podravskem vinorodnem rajonu. Medtrsne razadlje so 1,20 do 1,30 m. Trte lahko (teoretično) obremenimo s po 40 do 50 rodnimi očesi. Šparone oziroma penjevce vežemo na vzporedno žico v višini osnovne ali tudi bolj strmo. Primerna je za enovrstne terase z vezjo šparonov proti zunanja brežini (skica ).

Skica 93

Skica 93

Enoramna prostoviseča kordonska svobodna vzgojna oblika (»Casarza«). Medtrsna razdalja je 1,30 do 1,50 m, višina debla 1,50 do 1,80 m. Režemo le dolge šparone in jih ne privezujemo. Pod težo mladik in grozdja se sami upognejo navpično navzdol. Primerna je le za zavetne lege. Širi se v primorskem vinorodnem rajonu (skica ).

Skica 94

Skica 94

Močne trte pri dvokrakem Gyot lahko močneje obremenimo še z vzgojo tretjega kraka (skica ).

Skica 95

Skica 95

Skica 96

Skica 96

Neuspele kordonske oblike ali bujne dvokračne oblike lahko spremenimo v večkračne. Šparone razporedimo svobodno (skica  ).

Tako močno zvečamo obremenitev trt z rodnimi očesi.

Skica 97

Skica 97

Starim trtam z bujno rastjo lahko zelo močno povečamo obremenitev s pahljačasto razporejenimi kraki. Šparone na obstoječi žični opori razporedimo poljubno (skica ).

Skica 98

Skica 98

Pri pahljačasti razporeditvi krakov in pri urejeni žični opori režemo šparone po »Sylvoz« načinu, vendar mora biti višina debla temu primerna (skica ).

Skica 99

Skica 99

Ponekod v podravskem vinorodnem rajonu neuspele kordonske oblike preoblikujejo v večšparonske. Rast in bujnost trt se ob dobrem gnojenju močno povečata (skica ).

Skica 100

Skica 100

V nekaterih državah se širi tako imenovana »krona« z vodoravno ali navadno vezjo šparonov. Pri tej obliki sta potrebni dve vzporedni žici na isti višini ali pa celo tri, kot pri »ribjem hrbtu« (skica ).

Skica 101

Skica 101

V primorskem vinorodnem rajonu so razširjeni latniki. Latnikov imamo več vrst: strnjenega, prekinjenega in samostojnega. Slika prikazuje prekinjen latnik, kjer je kordonska veja usmerjena pravokotno na obdelovalno smer. Šparoni so razporejeni kot pri ribjem hrbtu (skica ).

Skica 102

Skica 102

Latnik je močno razširjena oblika na Krasu za sorto refošk (teranovko), skica .

Skica 103

Skica 103

Ponekod se uveljavlja kombinacija kraškega latnika s prostovisečo obliko (skica ).

VINOGRADNIŠTVO 2011

Vir vsebine: www.savel-hobi.net
Datum objave: 15.03.2013

 

Advertisements

Posted on 15. marca 2013, in Obrezovanje in vezanje, Vinska trta, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin and tagged , , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Obrezovanje ali »rez« vinske trte in vezanje (»vez«) šparonov (SAVEL-HOBI.NET).

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: