Vzgojne oblike obrezovanja vinske trte (SAVEL-HOBI.NET)

Postopna vzgoja enoramnega kordona

Skica 80
Skica 80

Drugo leto po sajenju spomladi obrežemo najlepšo rozgo na dve očesi, vse druge odstranimo.
V drugem letu vzgojimo dve dolgi, dobro dozoreli rozgi (skica ).

Spomladi tretje leto narežemo najlepšo rozgo na dolgo. Pri dolžini upoštevamo bodočo višino debla in prvi podaljšek kordona. Bodoče deblo vsaj dvakrat prevežemo h kolu in dvakrat bodočo ramo kordona. Prehod iz debla v ramo kordona naj bo zelo dolg. Pri vezi pazimo, da bo zadnje oko na koncu kordona spodaj.

Med letom oplevemo na kolenu vse mladike, na deblu pa pustimo 1 do 2 mladik za ojačitev debla. Na kordonu oplevemo vse tiste mladike, ki jih ne potrebujemo za predvideno vzgojno obliko.

Spomladi naslednjega leta očistimo deblo, rozge na kordonu narežemo na reznike z 1 do 2 očesoma, rozgo na koncu kordona narežimo za podaljšek kordona in ga dvakrat privežimo na osnovno žico.

Podaljšek kordona med letom oplevemo in pustimo le mladike, ki so potrebne za predvideno vzgojno obliko. Oplevemo vse nepotrebne mladike in jalovke na reznikih dveletnega kordona. Pustimo le dve mladiki na vsakem rezniku. Deblo oplevemo. Preostale mladike pa primerno visoko vršičkamo.

Skica 81
Skica 81

Pri rezi v četrtem letu narežemo rozge na starejšem kordonu na reznike oziroma čepe z 1 do 2 očesoma, najprimernejšo rozgo na zgornjem delu debla pa na dolžino druge rame kordona (skica ).

Naslednje leto obrežemo na novem podaljšku kordona rozge na 1 do 2 očesi. Na starem deblu kordona na dvoletnem lesu narežemo zgornjo rozgo na šparon, spodnjo na čep z enim dobro vidnim očesom. Šparone narežemo glede na vzgojne oblike.

V petem letu po sajenju imamo dokončno vzgojen enoramni kordon z rodnimi štrclji, dvoletnim lesom, čepi oziroma rezniki in šparoni. Število štrcljev in število šparonov, kakor tudi način rezi so odvisni od vzgojne oblike.

Vzgoja dvoramnega kordona

Vzgoja in rez sta v drugem in tretjem letu podobni vzgoji enoramnega kordona. V tretjem letu pazimo, da vzgojimo primerno rozgo za drugo ramo kordona.

Med rastjo v četrtem letu oplevemo vse nepotrebne mladike, ostale pa primerno visoko vršičkamo.

Vzgoja rodnih štrcljev, dvoletnega in rodnega lesa je podobna vzgoji enoramnega kordona.

Opozorilo: v četrtem letu je pri takem načinu vzgoje kordonov pridelek navadno manjši ali se vsaj ne zveča. Zato se včasih zelo poveča bujnost. Če želimo povečati rodnost in zmanjšati bujnost v četrtem letu, lahko trto močneje obremenimo.

Skica 82
Skica 82

Primer: v četrtem letu lahko na kordonu ali podaljšku kordona pustimo glede na bujnost 1 do 2 šparona, kot kažeta skici. Šparone privežemo kar na osnovno žico. Tako rodnost zvečamo, bujnost zmanjšamo (skica ).

Če želimo pozneje le eno deblo, vzgojimo iz enega debla drugi kordon, v petem letu pa drugo deblo s pripadajočim kordonom odstranimo. Lahko pa obdržimo dve debli dalj časa ali za vedno in tako zmanjšamo tveganje pri obnavljanju ali pomlajevanju kordonov.

Skica 83
Skica 83

Primer: s tem načinom lahko povečamo obremenitev že v tretjem letu. Namesto enega debla narežemo v tretjem letu dva z bodočima kordonoma (skica ).

Dvošparonska vzgoja (Dvojni Gyot »Gijó«)

Skica 84
Skica 84

Drugo leto po sajenju spomladi obrežemo najlepšo rozgo na dve očesi, vse druge odstranimo.
V drugem letu vzgojimo dve močni rozgi (skica ).
Tretje leto spomladi narežemo najprimernejšo rozgo na višino osnovne žice, tako da bo zadnje oko nad osnovno žico.
V tretjem letu pustimo 3 do 5 mladic, vse druge takoj spomladi oplevemo.
V četrtem letu narežemo najprimernejše rozge na 1 šparon in 2 reznika, ki bosta v prihodnje služila za krake.
Peto leto bomo trto obrezali že na normalno vzgojno obliko, to je na dva šparona in dva reznika.

Skica 85
Skica 85

Zelo bujne trte bomo vzgojili takole: najbujnejšo rozgo bomo v tretjem letu narezali na dolgo in jo v loku privezali na osnovno žico (skica ). Deblo bomo opleli tako, kot kaže skica, vse druge mladice bomo pustili, da lahko več rodijo.

V četrtem letu spomladi izrojen šparon odrežemo, mladike na deblu pa narežemo, če je trta še vedno bujna, na dva šparona in en reznik.

V petem letu bomo trto obrezali že na normalno vzgojno obliko, to je na dva šparona in dva reznika. Če je trta še vedno zelo bujna, lahko narežemo tudi tri šparone.

Nekatere vzgojne oblike

Vzgojnih oblik vinske trte je veliko. Pri nas so se v gostih nasadih uveljavile tiste, ki so enostavnejše (dvokraka šparonska vzgoja). V sodobnih nasadih z manjšim številom trt na hektar se vedno bolj uveljavljajo tako imenovane kordonske vzgojne oblike, to je oblike z vodoravnimi stalnimi kordonskimi vejami. Ker lahko na kordonih narežemo veliko rodnega lesa (reznikov in šparonov), imenujemo te vzgojne oblike tudi »intenzivne«. Vzgoja kordonskih vzgojnih oblik je nekoliko težja in zahteva od rezača več znanja in razgledanosti kot dvokraka šparonska.

Skica 86
Skica 86

Dvokraka šparonska vzgojna oblika ali »dvojni Gyot«, medtrsna razdalja je 1,20 do 1,30 m, višina debla 0,60 do 1,00 m, ima 20 do 24 rodnih očes na trto. Razširjena je v vseh vinorodnih rajonih (skica ).

Skica 87
Skica 87

Dvokraka šparonska vzgojna oblika s strmo vezjo šparonov. Medtrsna razdalja je 0,80 do 1,00 m, višina debla 1,00 do 1,30 m, ima 20 do 24 rodnih očes na trto. Potrebna je dodatna žica pod osnovno za privezovanje šparonov. Zaradi manjše medtrsne razdalje lahko število trt na enoto površine močno povečamo. Primerna je za vse rajone (skica ).

Skica 88
Skica 88

Dvoramna kordonska oblika s kazenavljevo (»Cazenave«) vezjo šparonov. Kordonske veje so kratke (35 do 40 cm) s po dvema rodnima štrcljema. Medtrsne razdalje so 1,00 do 1,30 m, višina debla 1,00 do 1,20 m, ima 30 do 48 rodnih očes na trto. Razširjena je v podravskem in posavskem vinorodnem rajonu v tako imenovanih rekonstruiranih vinogradih (skica ).

Skica 89
Skica 89

Dvoramna kordonska oblika s strmo svobodno vezjo (modificirani »Sylvoz«, silvo). Medtrsna razdalja je 1,00 do 1,20 m, višina debla 1,20 do 1,40 m, ima 40 do 50 rodnih očes. Kordonske veje so kratke (40 cm) s po dvema ali tremi rodnimi štrclji. Potrebna je dodatna žica pod osnovno. Močno je razširjena v podravskem vinorodnem rajonu na terasah (skica ).

Enoramna (Sylvoz — silvo) kordonska vzgojna oblika. Medtrsna razdalja je 1,20 do 1,50 m s po pet do sedem rodnih štrcljev. Kordonska veja je 1,00 do 1,30 m dolga. Lahko vzgojimo tudi dvoramni kordon, Trto lahko obremenimo (teoretično) s 40 do 60 rodnimi očesi. Višina je 1,40 do 1,80 m. Potrebna je dodatna žica pod osnovno. Razširjena je v primorskem vinorodnem rajonu, v drugih dveh je manj razširjena (skica ).

Skica 90
Skica 90

Enoramna srčasta Sylvoz kordonska vzgojna oblika. Razlika med prejšnjo in to vzgojno obliko je le v srčastem načinu vezi šparonov. Deblo je lahko za 20 cm nižje (skica ).

Skica 91
Skica 91

Enoramna kordonska vzgojna oblika »ribja kost ali ribji hrbet«. Medtrsna razdalja je 1,20 do 1,50 m s po pet do sedem rodnih štrcljev. Kordonska veja je 1,10 do 1,40 m dolga. Trto lahko (teoretično) obremenimo s 45 do 70 očesi. Višina debla je 1,30 do 1,80 m. Potrebni sta dve dodatni žici v višini osnovne. Primerna je le za primorski vinorodni rajon (skica ).

Skica 92
Skica 92

Enoramna kordonska vzgojna oblika »polovična ribja kost ali polovični ribji hrbet«. Uveljavila se je za nekatere sorte v podravskem vinorodnem rajonu. Medtrsne razadlje so 1,20 do 1,30 m. Trte lahko (teoretično) obremenimo s po 40 do 50 rodnimi očesi. Šparone oziroma penjevce vežemo na vzporedno žico v višini osnovne ali tudi bolj strmo. Primerna je za enovrstne terase z vezjo šparonov proti zunanja brežini (skica ).

Skica 93
Skica 93

Enoramna prostoviseča kordonska svobodna vzgojna oblika (»Casarza«). Medtrsna razdalja je 1,30 do 1,50 m, višina debla 1,50 do 1,80 m. Režemo le dolge šparone in jih ne privezujemo. Pod težo mladik in grozdja se sami upognejo navpično navzdol. Primerna je le za zavetne lege. Širi se v primorskem vinorodnem rajonu (skica ).

Skica 94
Skica 94

Močne trte pri dvokrakem Gyot lahko močneje obremenimo še z vzgojo tretjega kraka (skica ).

Skica 95
Skica 95
Skica 96
Skica 96

Neuspele kordonske oblike ali bujne dvokračne oblike lahko spremenimo v večkračne. Šparone razporedimo svobodno (skica  ).

Tako močno zvečamo obremenitev trt z rodnimi očesi.

Skica 97
Skica 97

Starim trtam z bujno rastjo lahko zelo močno povečamo obremenitev s pahljačasto razporejenimi kraki. Šparone na obstoječi žični opori razporedimo poljubno (skica ).

Skica 98
Skica 98

Pri pahljačasti razporeditvi krakov in pri urejeni žični opori režemo šparone po »Sylvoz« načinu, vendar mora biti višina debla temu primerna (skica ).

Skica 99
Skica 99

Ponekod v podravskem vinorodnem rajonu neuspele kordonske oblike preoblikujejo v večšparonske. Rast in bujnost trt se ob dobrem gnojenju močno povečata (skica ).

Skica 100
Skica 100

V nekaterih državah se širi tako imenovana »krona« z vodoravno ali navadno vezjo šparonov. Pri tej obliki sta potrebni dve vzporedni žici na isti višini ali pa celo tri, kot pri »ribjem hrbtu« (skica ).

Skica 101
Skica 101

V primorskem vinorodnem rajonu so razširjeni latniki. Latnikov imamo več vrst: strnjenega, prekinjenega in samostojnega. Slika prikazuje prekinjen latnik, kjer je kordonska veja usmerjena pravokotno na obdelovalno smer. Šparoni so razporejeni kot pri ribjem hrbtu (skica ).

Skica 102
Skica 102

Latnik je močno razširjena oblika na Krasu za sorto refošk (teranovko), skica .

Skica 103
Skica 103

Ponekod se uveljavlja kombinacija kraškega latnika s prostovisečo obliko (skica ).

Vir vsebine: www.savel-hobi.net
Datum objave: 16.03.2013

Advertisements

Posted on 16. marca 2013, in Obrezovanje in vezanje, Vinska trta, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin, Vzgojne oblike and tagged , , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Vzgojne oblike obrezovanja vinske trte (SAVEL-HOBI.NET).

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: