Opora vinske trte (SAVEL-HOBI.NET)

Skica 104

Žična opora je draga. Zato premislimo o tem, kakšne stebre bomo uporabili. Uporabljamo lahko lesene (kostanj, akacija, hrast), ki jih impregniramo in jim tako povečamo trajnost vsaj za eno tretjino. Armirani betonski stebri so težki in dragi, lažji so stebri iz prednapetega betona. Zelo primerne so železne cevi ali železo »L« ali »U« profila, ki jim zabetoniramo podstavke (skica ).

Železne stebre zaščitimo pred korozijo. Stebre iz prednapetega betona in kovinske stebre moramo opremiti s prečkami in vodili za žico. Ta izdatek se glede na trajnost in racionalnost splača. Skice 105 do 112 prikazujejo različne načine pritrjevanja žice, prečk in sidranja.

Za oporo uporabljamo pocinkano žico ali plastificirano mehko žico. Ko začne pocinkana žica rjaveti, jo lahko premažemo s protikorozijskimi sredstvi (minij, plastični premazi, oljne barve in tako dalje).

Navadno uporabimo:
za osnovno kordonsko žico žico premera 2,5, 2,8 ali 3,00 mm;
za oporne žice žico premera 2,0 do 2,5 mm; za sidranje žico 3,1 do 3,4 mm.

Skica . Leseni stebri so iz dneva v dan dražji in tudi dobiti jih je težko. Zato so vedno bolj zanimivi betonski, še zlasti tisti iz prednapetega betona, ker so lažji in elastični. Železni stebri potrebujejo dodatno »coklo« iz betona, kar podražuje steber in otežuje njegovo postavljanje. Tudi plastični koli in stebri so zelo primerni za vinograd, vendar so zaenkrat predragi v primerjavi z drugimi.

Skica 105

Skica . Sponke za povezovanje žice si naredimo sami iz odpadne debelejše pocinkane žice. Za njihovo pripravo imamo pozimi dovolj časa

Skica 106

Skica . Stebrov krajnikov ne postavljamo preveč poševno, ker izgubimo v vrsti preveč prostora zaradi močno odmaknjenih sider. Postavimo jih pod kotom 70 do 80 stopinj.

Skica 107

Skica . Prečke niso dobro pritrjene na stebrih, se hitro lomijo, žeblji ali vijaki zarjavijo, žica se trga, U žeblji in druge sponke izpadajo in pa drugo. Če že uvajamo oblike trte, ki zahtevajo prečke — prečne nosilce, naj bodo le-te iz trdega lesa, dobro impregnirane in seveda žagane. Vse luknje za pritrditev in za žico moramo vrtati s svedri, vijake ali debele žeblje pa poskušajmo impregnirati z minijem ali drugim zaščitnim premazom.

Skica 108

Skica 109

Skica  .

Skica 110

Skica . Ni vedno najenostavnejše sidro tudi najcenejše. Izberimo taka sidra, ki bodo trajala tako dolgo kot celotna žična opora.

Skica 111

Skica . V peščenih in prhlih tleh moramo stebre, krajnike podložiti s kamnom ali opeko.

Skica 112

Skica . Vodila za žice.

Skica 113

Potrebno oporo za terasne nasade izračunamo za vsak primer posebej. Na ravnih terasah bomo postavili stebre na vsakih 7 do 8 m, prav tako tudi v ravninah ali v vertikalnih vinogradih. Na vijugastih delih terase bodo stebri postavljeni bolj gosto, to je na vsakih 5 do 6 m. Na vijugastih terasah žice ne smemo napeti premočno, da se opora pod obtežitvijo ne podira. Na močno vijugastih terasah stebre utrdimo poprek (sidra), ali jih utrdimo s povezovanjem stebrov z vertikalno žico. Če je terasa ali vrsta predolga, bomo oporo prekinili s prehodom (skica ). Na prehodih stebre utrdimo s sidri ali pa jih povežemo s prečnimi drogovi ali žico.

Skica 114

Skica 115

Pri nameščanju žice uporabljamo odvijala za žico (skici  in ). Ne nategujemo žice s kleščami ali močnimi železnimi napenjalniki, ker bomo ranili pocinkani ali plastični plašč žice. Žica bi hitro rjavela. Žice ne nategujemo v vročini in upoštevajmo krčenje žice v hudem mrazu. Žica, močno nategnjena v vročini, se bo pozimi, če je ne popustimo, tako skrčila, da bo iztrgala sidra ali pa polomila oporo. Opora je draga, zato bodimo temeljiti pri ureditvi žične opore.

Skica 116

Skica 117

Pri napenjanju žic lahko uporabimo enostavna napenjala, ki jih namestimo na ali ob krajnikih (skica ) ali na žice ob začetku vrste (skica ).

Potrebno število vnogradniških stebrov na 1 hektar neterasiranega vinograda

Tabela 4
Medvrstna razdalja Število vrst Razdalja med stebri
v m 6 m 8 m
1,5 66 1100 825
1,8 55 916 687
2,0 50 833 625
2,4 41 683 512
2,8 35 583 437
3,0 33 550 412
3,2 31 516 387

Konzerviranje kolja in lesenih stebrov

Modra galica: kolje in stebre namočimo v 6 do 8-odstotno raztopino modre galice. Impregnacija traja 8 do 10 dni. Pred uporabo kolje in stebre osušimo.

Katran: Kolje in stebre namočimo v vroč katran 60 do 80 cm globoko. Namakanje ponovimo dvakrat ali trikrat. Pred uporabo dobro osušimo kolje in stebre, da se izgubi neprijeten vonj, katerega bi se lahko navzelo tudi grozdje.

Ožiganje: Stebre ožgemo 60 do 80 cm visoko. Vroče stebre lahko namakamo v vročo zmes katrana in karbolineja, motornega ali odpadnega olja. Tako učinek konzerviranja izboljšamo.

Na trgu je veliko specialnih impregnacijskih sredstev. Uporabimo jih po navodilih, ki so jim priložena.

Teža in dolžina žice pri različnih premerih

Tabela 5
Premer žice v mm 100 m žice
tehta v kg
1 kg žise
meri v m
2,00 24,50 40,82
2,20 29,65 33,73
2,50 38,29 26,12
2,80 48,03 20,82
3,10 58,57 16,99
3,40 70,85 14,10
3,80 88,50 11,30

Dolžina žične opore na hektar neterasiranega vinograda

Tabela 6
Medvrstna razdalja v m Dolžina opore
1,5 6600
1,8 5555
2,0 5000
2,4 4100
2,8 3500
3,0 3300
3,2 3100

VINOGRADNIŠTVO 2011

Vir vsebine: www.savel-hobi.net
Datum objave: 17.03.2013

Posted on 17. marca 2013, in Opora, Vinska trta, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin and tagged , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Opora vinske trte (SAVEL-HOBI.NET).

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: