Brajde (SAVEL-HOBI.NET)

Primerno podnebje

Vinska trta uspeva v krajih s primernim podnebjem. V naših, slovenskih razmerah uspeva le na določenih legah, na osončenih pobočjih. Človek je izkoristil posebne mikroklimatske razmere v bližini bivališč, ob zgradbah in vrtovih. Začel je saditi vinsko trto tudi v krajih, kjer sicer ne bi mogla uspevati.

Brajda je stara oblika opore za vinsko trto, ki ima dandanes še poseben estetski pomen za okolje. Brajda daje nekaterim našim naseljem in vasem značilno podobo. Izkušnja, da lahko daje brajda tudi večje količine grozdja in vina, je spremenila nekatera predmestna naselja in vasi v prava vinogradniška območja. Žal v večini naselij prevladujejo neestetske, robustne in neurejene brajde, ki zlasti pozimi zelo kvarijo videz naših krajev.

Škodljivost hibridov

Za ugled slovenskega vinogradništva in zdravje prebivalstva so zelo škodljivi hibridi. Zmotno je mišljenje, da žlahtna vinska trta na brajdi ne uspeva in da je z njo veliko dela. Žlahtno trto moramo škropiti (peronospora in oidij), škropljenje pa delo na vrtu le popestri.

Brajde, ki jih videvamo na naših vrtovih, se razlikujejo po zgradbi opore in po vzgojnih oblikah trte, zadnja leta tudi po uporabljenem materialu. V dobi rasti trte, ko brajda ozeleni, skoraj ne vidimo zgradbe opore. Od jeseni do pozne pomladi (skoraj pol leta) pa so vidne konstrukcije brajd. Okorne »težke« brajde, v zadnjem času tudi iz betona in železa, z neprimernimi vzgojnimi oblikami, dajejo videz neurejenosti in primitivnosti. V želji, da bi bila opora kar najbolj trajna in trdna smo spremenili naše vrtove v »gozdove« debelnih brun, betona in železja.

Kakšna naj bo brajda

Brajda naj bo trajna, lahka in eleganta. Lesena je najlepša, je pa tudi draga, ker ni trajna. Trajnost ji povečamo z impregnacijskimi sredstvi in premazi. Ne bomo grešili, če bomo za nosilce stebrov uporabili tanke stebre iz prednapetega betona ali železnih cevi, še zlasti, če jih prekrijemo s pastelnimi barvami. Ne obarvajmo jih kričeče! Zelo lepe so kombinacije betonskih ali železnih opornikov z naravnim lesom. Drage in netrpežne lesene late in prečke so najlepše, vendar jih počasi spodriva žica. Z leti se žica raztegne, se trga in deluje neestetsko. Če že uporabljamo žico, je uporabimo čimmanj.

Težka opora skrije vzgojno obliko. Zato moramo dati trti pri lahki opori (brajdi) primerno in urejeno vzgojno obliko.

Gostota sajenja

Gostota sajenja trte (medvrstne razdalje) daje brajdi poseben videz. Najlepša je brajda z malo trsja. Seveda ima malo število trt to slabo stran, da brajda le počasi zaraste. Čakati moramo več let, da trta brajdo v celoti prerase. Z gostejšim sajenjem dosežemo hitro rast, grozdje je večje, lepše in kakovostno. Redko sajeno trto vzgajamo bolj svobodno, gosto po strogih pravilih rezi.

Vzgojne oblike za brajde

Vzgojne oblike trte na brajdah so lahko najrazličnejše. Najpomembneje je, da enoletni les razporedimo na brajdi (očesa) čimbolj enakomerno. Praviloma bi lahko obremenili trto le s 6 do 10 rodnih očes na 1 m2 brajde, sorte z večjimi grozdi manj, sorte z drobnim grozdjem več. Način rezi in pravila rezi so enaka kot pri rezi v vinogradu, le da režemo bolj na reznike in manj na dolgi rodni les (šparone, locnje, bike, penjevce).

Neurejena, nepravilno vzgojena trta ima veliko starega lesa (dolgih ogolelih vej in debel). Razmerje med starim in enoletnim lesom je neustrezno. Zato sta rast mladic in pridelek slabša, kot bi lahko bila. Kolikor več je mladega, neostarelega lesa, toliko lepša bo brajda in toliko bolj bo rodila.

Že v začetku si načrtujmo, kakšno obliko želimo in se vsa leta tako tudi ravnajmo. Ne spreminjajmo vsako leto njene vzgojne oblike. Naučimo se splošnih pravil o rezi trte, potem nam rez ne bo delala preglavic.

Na skicah prikazane brajde naj bodo le za premislek in v pomoč. Čar dela na brajdi je prav v tem, da jo lahko prilagodimo svojim zamislim. Trta to prenese, če poznamo vsaj nekatere njene osnovne zahteve.

Skica 123

Špalirna oblika — dvoetažni dvojni Gyot. Medtrsna razdalja 1,30 m, razlika med etažama 0,70 do 0,80 m (skica ).

Špalirna oblika — dvoetažna šparonska vzgoja. Medtrsna razdalja je 0,80 do 1,00 m, razlika med etažama 0,70 do 0,80 m (skica ).

Skica 124

Navpični kordon z dolgim rodnim lesom. Primerna oblika tudi za špalir ob stenah (skica ).

Horizontalni etažni kordon s kratkim rodnim lesom (rezniki). Primerna oblika tudi za špalir ob stenah. Razlika med etažami je 0,60 do 0,70 m (skica ).

Skica 125

Brajda ob steni. Prosta vzgojna oblika (skica ).

Skica 126

Način pritrditve opore na steno (skica ).

Skica 127

Slovenska »štajerska« brajda s svobodno vzgojno obliko (skica ).

Skica 128

Poševni latnik s strogo vzgojno obliko iz okolice Ljutomera (skica ).

Skica 129

Senčnica z vertikalnimi kordoni in velikim številom trt (skica ).

Skica 130

Senčnica s kombinacijo etažnih kordonskih oblik in latnika s svobodno vzgojno obliko (skica ).

Skica 131

Kombinacije slovenske brajde, brajde ob zidu in girlande na Štajerskem (skica ).

Skica 132

Pokrovni latnik, tako imenovana produktivna brajda s svobodno vzgojno obliko, okolica Maribora in Dravsko polje (skica ).

VINOGRADNIŠTVO 2011

Vir vsebine: www.savel-hobi.net
Datum objave: 19.03.2013

Advertisements

Posted on 19. marca 2013, in Brajda, pergola, Opora, Oskrba, Vinska trta, Vzgoja in opisi rastlin and tagged , , , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Brajde (SAVEL-HOBI.NET).

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

%d bloggers like this: