Obdelovanje ali nega vinogradniške zemlje (SAVEL-HOBI.NET)

Vinograd prekopljemo, preorjemo, prerahljamo, prelopatimo, podrahljamo in podobno, glede na orodje ali stroj, ki ga pač uporabimo pri obdelovanju zemlje.

Učinki obdelovanja zemlje

Pri tem vselej zemljo zrahljamo in zdrobimo. Njeni debeli in drobni delci leže po obdelovanju v pisani zmešnjavi. Zemlja pri tem naraste, njena prostornina se poveča. Med temi deli in delci so votline in votlinice, po katerih se voda ne more vzpenjati, po njih in prek njih pa lahko pronica v globlje plasti. Ta sčasoma spreminja sestav, zrahljani sloj se seseda, prazni prostor se zmanjšuje, drobci zemlje se ulegajo vedno tesneje drug k drugemu, dokler se prerahljani del popolnoma ne usede. Če po takih tleh ne gazimo, če ni dežja, se zemlja počasi in enakomerno seseda, če pa po njej hodimo, vozimo in ob močnih nalivih se usedanje močno pospeši.

V zrahljano zemljo zelo močno doteka zrak. kar je prvi pogoj za življenje tal. Drobnoživke pravzaprav napravijo zemljo godno.

Odprta zemlja

Odprta zemlja (neobraščena) je »velika rana na telesu zemlje«. Skozi rano nemoteno zateka voda in sonce neusmiljeno pripeka nanjo. Pred sončno pripeko se drobnoživke skrijejo globlje v prst, dež pa uničuje njeno sestavo, jo spreminja v blato ali izsuši v prah. Na površini se zemlja zapere, zaskorji in tako se pospeši tako imenovani kapilarni dvig vode iz najglobljih slojev. Najhujši je ta proces na težki zemlji, na pesku in laporju je manj škodljiv.

Na srečo narava sama poskrbi, da se te »rane«, ki jih je povzročil človek, ne morejo širiti v nedogled. Zacelijo jih pleveli ali človek z zelenim podorom ali pokrovom in jo s tem zavarujejo.

Herbicidi

Še dandanes je veliko biologov in pedologov proti uporabi herbicidov, in vedno več jih je, ki vidijo v tem sicer zelo ekonomskem ukrepu, veliko nevarnost za zemljo, to naše osnovno bogastvo.

Mulčenje

Vedno več je zagovornikov stalnega zelenega pokrova v vinogradu tako imenovanega mulčenja. Uporabljali bi le herbicide, ki življenja v tleh popolnoma ne omrtvijo.

Obdelovanje vinogradniške zemlje

Obdelovanje vinogradniške zemlje ima drugačen namen kot obdelovanje poljedelske zemlje. Trta je večletna rastlina z globokim koreninjem, ki je pretežno pod obdelovalnim slojem (ornico). Vinogradniško zemljo obdelujemo zlasti zato, da jo zračimo, segrevamo, da ji omogočimo vpijanje vode, da spravimo hranila čim bližje korenin, da preprečimo konkurenčnim plevelom prebujen razvoj in tako dalje. Z obdelovanjem zadržujemo koreninje, da se ne razvije preplitvo. Že iz tega lahko sklepamo, da različno zemljo obdelujemo različno.

Nega zemlje

Že iz teh nekaj besed lahko spoznamo, da bi bilo obdelovanje zemlje bolje poimenovati »nega zemlje«. Vsi ukrepi morajo biti uravnani k vzdrževanju fizikalnega, kemičnega in biološkega ravnotežja v zemlji.

Obdelovanje torej ne napravi zemlje godne. Godnost je šele posledica skupnega učinka rodovitnosti, življenja v tleh, rastlinskega pokrova, vremena, gnojenja, obdelovanja in tako dalje, nikoli pa ne samega obdelovanja.

Najhujšo napako naredimo, če tako zemljo obdelujemo v mokroti. Mastne strnjene brazde na soncu otrdijo in okamenijo, po prvem dežju pa se zemlja razmaže in spremeni v blato. Tako jo popolnoma pokvarimo, saj nima več pravega razmerja med zračnim in nezračnim prostorom. Zaradi pomanjkanja zraka v zamazani in zalizani zemlji zamre vsako življenje.

Kot miza zravnana obdelovalna površina, to je v prah zdrobljena zemlja, prav tako neugodno deluje na njen sestav kot močno grudnata zemlja. V prah zdrobljena zemlja se po dežju hitro zapere. Voda, ki teče po tako »lepo« obdelani površini, odnaša najrodovitnejše delce in zemljo osiromaši.

Erozija

Erozija ima na tako obdelani zemlji največjo moč. V zemljo bo dobila zaradi ravne in gladke površine le malo vode. Zemlja je najboljše obdelana, ko je po končanem obdelovanju nekoliko kepasta.

Jesensko obdelovanje zemlje

Pri jesenskem obdelovanju ne bomo napravili prehude napake, če jo bomo obdelali premokro. Mraz bo to okvaro na zemlji kar dobro popravil.

Spomladansko obdelovanje zemlje

Najbolj pač moramo paziti spomladi, še zlasti, če nameravamo sejati podorino, da zemlje ne obdelujemo premokre, ker jo lahko pokvarimo za več let. S spomladanskim obdelovanjem ne smemo pričeti prezgodaj, kljub temu da je zgodnje obdelovanje zemlje zelo dobro. Obdelovati je ne smemo prej, preden ni za obdelovanje godna, to je, ko je dovolj osušena. To napako delamo zlasti takrat, če smo zamudili jesensko oranje ali kop in hočemo to zgodaj spomladi nadomestiti. Ker smo osnovni namen jesenskega obdelovanja zamudili, raje počakajmo, da stanja v zemlji ne poslabšamo.

Osnovno pravilo obdelovanja zemlje je, da jo obdelamo pravi čas in s pravilnim orodjem.

Nobeno orodje, katerega danes poznamo za obdelovanje zemlje, ni popolno. Zato uporabljamo za obdelovanje najrazličnejša orodja. Še dandanes pozna veliko vinogradnikov le motiko. Saj drugače skoraj ne more biti, ker so starejši vinogradi urejeni tako, da je strojno obdelovanje nemogoče.

S sodobno ureditvijo nasadov je možna raba mehanične vlečne sile, zato so se tudi obdelovalna orodja spremenila.

Kdaj obdelujemo vinogradniško zemljo?

Kdaj obdelujemo vinogradniško zemljo? Obdelujemo jo takrat, ko zemlja obdelovanje brez škode prenese. Ker pa ne obdelujemo zemlje le zaradi nje same, jo obdelujemo tudi takrat, ko obdelovanje trti največ koristi. Pri obdelovanju torej vedno upoštevamo ta dva dejavnika, ki določata najprimernejši čas za obdelovanje.

Rekli smo že, da obdelovanje kvari sestav zemlje, splastitev in drugo. Lahko pa izboljša nekatere njene lastnosti, zlasti glede vlage, zraka in toplote. Zato je obdelovanje v tej zvezi za določene namene koristno.

Kako obdelujemo lahko zemljo?

Lahko zemljo obdelujemo brez škode, tudi če je suha in mokra. Le zmrznjena ne sme biti. Presuhe pa vendarle ne smemo obdelovati, ker bi z obdelovanjem (mešanjem, zračenjem) izsušili še tisto malo vlage, ki jo ima. Razbili bi jo v prah in s tem uničili njen sestav.

Kolikor več ima zemlja glinastih delcev, toliko bolj moramo paziti na čas obdelovanja.

Kako obdelujemo težko zemljo?

Težko zemljo lahko obdelujemo le, ko je primerno vlažna. Za obdelovanje je najprimernejša, ko je srednje močno nasičena z vodo. Če je suha, je včasih sploh ne moremo obdelovati. Le z močno silo lahko orjemo težko suho zemljo, lomi pa se v debele grude in kepe, katerih skoraj ne moremo razbiti. Kepe in grude predstavljajo mehanično oviro za nadaljnje obdelovanje. Zaradi močne sončne pripeke uničimo življenje v teh grudah, s tem pa tudi njen sestav.

Obdelovalna orodja

Za pravilno izbiro orodja je potrebno vedeti za učinke posameznih orodij, ki so v vinogradništvu razširjena.

Plug

Plug ima izmed vseh orodij najraznovrstnejše učinke na zemljo. Prostornino zemlje zveča za četrtino do tretjine, kar pomeni, da je rahljanje precejšnje. Najslabše izražen pa je mešajoči vpliv oranja s plugom. Zemlja se z oranjem premeša le v pasovih in le malo. Gnoj in gnojila se z oranjem z zemljo ne premešajo, temveč ostanejo v določenih plasteh neenakomerno premešana.

Kolikor ožja je brazda, toliko bolj jo plug drobi. Kolikor bolj zbita in zvezna je zemlja, toliko ožje orjemo brazde. Če orjemo globoko, mora biti brazda dovolj široka, ker se brazda drugače vali nazaj v razor. Gnoj in podorine zaoravamo z ožjimi brazdami. Peščeno, sipko in drobljivo zemljo orjemo v širše brazde, da se preveč ne zdrobi.

Globina oranja

Mejo največje globine oranja v vinogradu določa koreninje. Višina korenin je lahko različna in odvisna od podlage trte, vlage, zemlje, posredno pa od toplote in zračnosti. Z globokim oranjem v pravem času se vodne razmere v tleh izboljšajo, zemlja ne trpi tako hitro suše, niti močne moče. Koreninje trte se zaradi večje zračnosti in toplote močneje razvija. Bliže koreninam spravimo tudi hrano. Če orjemo globoko, tudi hitreje uničimo plevel.

Oranje in gnojenje

Globoko obračanje zemlje brez gnojenja je v vinogradništvu nepotrebno ali celo škodljivo. Če ne gnojimo (hlevski gnoj, podor, gnojila), ne bomo nikoli orali več kot 18 cm globoko, temveč manj. Najboljše bi bilo orati čim plitveje, podbrazdje pa le več ali manj globoko podrahljati. Globina podrahljevanja je prav tako odvisna od globine koreninja trte.

Podrahljevanje

S podrahljevanjem povečamo zemlji zračnost in primerno vlažnost v bližini koreninja. Podrahljevati pa ne smemo preblizu trsov, ker bi lahko glavne korenine poškodovali že pri osnovi ali jih celo uničili. Najboljše je, če podrahljamo vsako leto le vsako drugo vrsto, na terasah pa podrahljamo le vsako drugo ali tretje leto. Podrahljavamo najmanj 1 meter od trsa.

Prekopalniki

Prekopalniki prekopavajo zemljo kot motika s prožnimi ali trdimi klini, noži, motikami ali lopatami, ki zaradi svoje hitrosti vrtenja zemljo presejavajo ali pa, kot pri rotaspi zemljo prelopatijo. Sesedanje zemlje je po prekopalnikih hitrejše kot po plugu, ker je zemlja močno zdrobljena. Le po rotaspi ostane močno grudasta, odprta in se počasi seseda.

V vinogradništvu so se prekopalniki še kar obnesli. Zemljo dobro prerahljajo, zračnost je dobra, sposobnost za sprejemanje in tudi zadrževanje vode je prav tako dobra. Potrebno pa je, da prekopalniki rahljajo v jeseni dovolj globoko in da zemlja ob rahljanju ni premokra ali preveč kamnita. Na močno lapornati zemlji je delo s prekopalniki zaradi lomov nemogoče.

Kako delamo s prekopalniki?

Če delamo s prekopalniki jeseni, moramo delati počasi (z manj obratov), da bo površina zemlje bolj kepasta. Za spomladansko obdelovanje težke zemlje so prekopalniki skoraj nenadomestljivi. Prekopalniki pa, razen rotaspe, niso primerni za podoravanje gnoja in podorin, ker gnoj in podorine premočno in pregloboko premešajo s prstjo. Vnašanje gnojil v zemljo s prekopalniki je med vsemi načini najboljše.

Grebači

Grebači zemljo prerahljajo in prerijejo, obrnejo je pa ne. Grebači zaradi tega na splošno ne morejo nadomestiti prekopalnikov ali pluga. Zelo uspešno pa grebače uporabimo za spomladansko in poletno obdelovanje. Primerni so zlasti za prerahljanje in poravnavanje zimske brazde.

Grebači s prožnimi nogačami

Grebači s prožnimi nogačami zemljo tudi mešajo. Zelo primerni so za vnašanje gnojil, dobro dozorelega gnoja, šote ali komposta. Ker pa zemljo mešajo, jo tudi izsušujejo.

Grebači s togimi nagačami

Za težko vinogradniško zemljo in za morebitno zimsko obdelovanje pridejo v poštev le grebači s togimi nogačami, ki zemljo globoko prerahljajo. Tudi za mokro zemljo so ti grebači primernejši, ker je ne spravljajo na vrh v obliki svaljkov kot grebači s prožnimi nogačami.

Z grebači uničujemo plevel v dobi rasti. Najhitreje ga uničimo s poltogimi nogači, ki imajo dobro nabrušena obdelovalna telesa v obliki lastovice.

Učinki grebačev

Grebači delajo hitreje kot plugi in uporabijo zato četrtino do petine manj vlečne sile. Njihova prednost je še v tem, ker gremo lahko z njimi prej v vinograd kot s plugi. Vseeno pa moramo paziti, da je zemlja primerno vlažna vse do globine, do katere grebe grebač. Če primanjkuje časa za globoko jesensko oranje, je grebač, ki ga spustimo globoko, zelo primeren, saj z njim med vrstami zemljo globoko prerahljamo in jo odpremo padavinam. Zelo primerni so tudi za setev podorin ali detelj spomladi ali poleti, ker površino zemlje zravnajo in hkrati pospešijo sesedanje. Za podoravanje podorin so grebači neprimerni, tudi na težki zemlji se ne obnesejo, ker jo zbijejo in zamažejo.

Z grebači delamo čim plitveje, vendar dovolj globoko (okoli 10 do 14 cm), da ne polzijo po površini.

Poleg omenjenih orodij uporabljamo še krožno brano, ob setvi podorin navadno brano, razne globinske podrahljače ali rovače in še druge stroje. Teh strojev je vsako leto več, zato je najbolje, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjakom, ki bo svetoval, kaj bo najprimernejše za vinograd in zemljo. Isto velja tudi za vlečne stroje (traktorje). Kaj in kakšno mehanizacijo bomo nabavili in uporabili v vinogradu, je odvisno od najrazličnejših dejavnikov, zlasti pa od velikosti in načina ureditve vinograda.

skica141

Skica 141

Pomembno je poznati uporabnost različnih vlečnih moči glede na strmino, ki jo lahko premagujejo (skica ):

konj z obdelovalnimi orodji do 15 % strmine;
enoosni traktor do 15 % strmine;
kolesni traktor s pogonom na zadnja kolesa od 15 do 20% strmine;
kolesni traktor s pogonom na vsa štiri kolesa od 20 do 30% strmine;
goseničar do 25 % strmine;
vitla z orodjem brez lastnega pogona za enakomerno obdelovanje, če je nad 35% strmina.

To velja za splošne delovne razmere. Na zelo mokri zemlji je učinek kolesnih traktorjev manjši, na suhi zemlji pa večji. Pri globljem obdelovanju bodo traktorji in vprega te normative le težko dosegali, pri plitvem rahljanju pa jih bodo prekoračevali.

VINOGRADNIŠTVO 2011

Vir vsebine: www.savel-hobi.net
Datum objave: 22.03.2013

Posted on 22. marca 2013, in Gnojenje in nega zemlje, Vinska trta, Vrt, Vzgoja in opisi rastlin and tagged , , , , . Bookmark the permalink. Komentarji so izklopljeni za Obdelovanje ali nega vinogradniške zemlje (SAVEL-HOBI.NET).

Komentarji so zaprti.

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: