Revija BIOBRAZDA 7. številka 15.07.2014

Poletna številka revije Biobrazda polna zanimivih člankov in uporabnih tem.

Bili smo na obisku pri Viliju Resniku, ki je sicer vrtnarski začetnik, a velik entuziast. Vrt si je postavil popolnoma sam. »To je kotiček, kjer si človek lahko uredi misli, kjer uživa, ko vidi nekaj svojega. Zelenjava k sreči precej hitro raste in kmalu lahko vidiš izdelek.« Sanja, da bi vse pridelal sam in želimo mu, da bodo sanje kmalu postale resničnost.

Matjaž Zupančič,odličen strokovnjak na področju urejanja in vzdrževanja vrtov in parkov (www.vrtinmi.si) v praksi tokrat piše o vodi na vrtu. Ribnik ali mlaka je lahko prekrasen vrtni motiv, ki v prostor vnese mir, vodni odsev pa doda svetlobo, barvo in gibanje. »Ker ima beseda mlaka oz. mlakuža tudi slabšalni pomen, naj povem, da to ni in ne sme biti kotanja z usmrajeno zelenkasto ali rjavo vodo. Voda v preudarno in z znanjem zgrajeni mlaki je bistra, pitna in čistejša od tiste iz pipe.« Opozorilo: članek vas bo morda navdušil do te mere, da boste kmalu začeli preurejati svojo okolico.

Tamara Urbančič, ki živi na samooskrbni kmetiji in prideluje na ekološki način, nas bo v svojem članku naučila,kako si sami pridelamo semena. Pravi, da je najlažja pridelava semena, kjer je seme v plodu (stročnice, žita, bučnice) ali pa dozori v istem letu uporabe (solata, špinača). A v svojem članku Pridelava lastnih semen na vrtu se boste lahko poučili tudi, kako priti do domačih semenostalih vrtnin.

Vermikompostni ali deževnikov čaj – to odlično naravno gnojilo smo vam predstavili že v prejšnji številki. Tokrat pa članek nadgrajujemo, saj gnojilo lahko z dodajanjem različnih zelišč (npr. koprive, rman …) še izboljšate.  Recepti vas čakajo v reviji, kot tudi odgovori na vaša najbolj pogosta vprašanja o vermikompostnem čaju.

Dragi študentje, mladi, nadebudni vrtnarji in vsi ZAČETNIKI, ta rubrika je za vas.

V pomoč nam je vrhunska strokovnjakinja Miša Pušenjak, ki nas skozi rubriko Učimo se vrtnarjenja z Mišouči, svetuje in priporoča. Korak za korakom, da bomo kmalu vseznalci. Letos vrtnarimo s študentskimi družinami, ki so dobile zemljo v najem. Obrazloži, zakaj je letos toliko škodljivcev,kako negovati vrtnine po poletnih ujmah – nevihtah in celo toči ter o tem, ali je zastirka na vrtu nujna ali le zaželena.

Dodan je obvezen seznam vseh vrtnin, ki jih sejemo ali sadimo bodisi v rastlinjak ali na prosto v mesecih, ko je aktualna ta številka revije. Zaradi zgoščenosti zelo uporabna tabela!

Divja obmorska zelenjava je članek Daria Cortesa, velikega poznavalca samoniklih rastlin in divje (pre)hrane. Predstavil nam bo nekaj zanimivih rastlin, ki jih lahko najdete ob morju, in izdal nekaj receptov, kako jih okusno pripraviti.

Ko se pomlad dotakne poletja, zacveti sivka. Njen vonj najpogosteje povezujemo s svežino, čistočo, nežnostjo. V rubriki Naši zgledi tokrat predstavljamo zaščiteno kmetijo družine Marinič iz Goriških Brd, ki se ukvarja z vzgojo sivke. Izdelke, ki jih izdelujejo in prodajajo pod blagovno znamko Vonj poletja, lahko najdete tudi na prodajnih policah. Našim bralcem pa so v pogovoru izdali kar nekaj idej in receptov, za kaj vse se lahko sivka uporablja.

Rubrika Urbano vrtnarjenje, kije zaupana Darji Fišer, docentki na Filozofski fakulteti in intelektualki, ki je novo strast našla v zeleni oazi na svojem balkonu, bo navdušila vse tiste, ki se vrtnarjenja lotevate v urbanih naseljih, blokih, balkonih.Tokrat vam bo prikazala primer, kako si na balkonu poenostaviti zalivanje.

V rubriki Jejmo zdravo tokrat objavljamo članek Krompirja se ne pogreva!Pa veste, zakaj? In zakaj ne smemo jesti krompirja, ki kali? In na kaj moramo paziti pri peki krompirja v foliji in pri pripravi krompirjeve solate? Odgovore na vprašanja najdete v članku.Samo za pokušino: »Krompir vsebuje izjemno visok odstotek škroba in ima najvišji glikemični indeks. Prebava krompirja je dodatno otežena, če sta prisotni maščoba in kislina (solata s kisom),« piše avtorica Marija Kočevar Fetah.

Helena Mrzlikar predaja svoje bogato znanje v članku Shranjevanje svežih vrtnin. Znano je, da na obstojnost svežih vrtnin vplivajo predvsem sorta, način spravila, priprava ustreznega prostora in embalaža. Kako pravilno shraniti kapusnice, korenovke, solatnice, plodovke, čebulnice in kaj lahko ostane na gredi čez zimo?

Tina Tement se je v svoji rubriki okrasni vrt tokrat razpisala o vrtnicah, ki jih mnogi upravičeno poimenujejo kraljice rož. Kako jih negovati v poletni vročini, ali je zastirka nujna, kakšne naravne pripravke proti njenim škodljivcem poznamo?

Priznana zeliščarka Marija Jamnik pa nam predstavi ameriški slamnik – kako iz njega pripraviti zdravilne pripravke – ter muškatno kaduljo, zadnje čase pogosteje omenjeno zdravilno rožco.

V ustvarjalnem kotičku Mateja in Simon iz Galerije C.C.U. prikažeta, kako si doma z  mozaikom polepšamo lončke, mize, stole …

Nagradna križanka vam lahko prinese odlično gnojilo, nad katerim vas res želimo navdušiti: Vermihumus, s katerim si boste lahko pripravili vermikompostni čaj.Sicer pa je križanka lahko tudi prijetna zabava – da bodo lahko aktivne tudi vaše male sive celice.

In na koncu še vabilo za VZAJEMNO SODELOVANJE: skupaj ustvarjamo rubriko»Dnevnik Biobrazde – nasveti naših strank«. V naši trgovini se nahaja zvezek, v katerega boste vpisali zanimive nasvete, recepte, ki bi jih radi delili z drugimi. Mi pa jih bomo objavili v reviji in takodrug drugemu pomagali.Tudi tokrat delimo vaše nasvete proti bramorju, polžem, strunam, kako spremeniti barvo pri hortenzijah idr.

Tisti, ki ste od daleč, nam lahko nasvet pošljete po pošti ali e-mailu: revija@biobrazda.si.

Hvala vsem!P.S. Priložen je prvi del luninega setvenega koledarja po Mariji Thun, da bodo vaše setve in žetve vedno ob pravem času 😉

Vir vsebine: www.biobrazda.si
Datum objave: 15.07.2014