Naravno obdelovanje zemlje [LJUBIUSTVARJAJKUHAJ.WORDPRESS.COM]

Sezona vrtnarjenja je zaključena. Minulo nedeljo sem pospravila iz vrta še zadnje pridelke. Kljub pozni jeseni me je v vrtu čakalo za dobro skledo stročjega fižola, precej korenskega peteršilja, korenja, nekaj zelene, pora in pese. Celo dve mali rumeni papriki sta bili skriti med svojimi listi. Vrt sem popolnoma izpraznila, na gredicah so ostale le jagode, ki zaradi toplega vremena sem in tja še vedno obrodijo kakšen sadež.

img_20141102_130608_1S tem je bilo moje delo na vrtu skoraj zaključeno. Korenine stročjega fižola sem pustila v zemlji, populila pa sem ves plevel. Zemlje nisem prekopala ali po pravici povedano nisem pustila prekopat. To je namreč moško delo in ga načeloma opravi moj dragi, a zakaj bi ga mučila še s prekopavanjem, če je to popolnoma nepotrebno. Ker je tast, v prepričanju da bova najin vrt tudi prekopala, pripeljal konjski gnoj sem to le enakomerno razporedila po gredah in pustila. Tako sem spočita, mirne duše in s polnim zabojem pridelkov zaključila z letošnjim vrtnarjenjem.

Odločila sem se namreč, da bom vrt v popolnosti obdelovala s pomočjo narave. Bom videla čez leto oz. dve če se bo zemlja res popravila in ne bo več tako zbita in ali bo res manj plevela. Čez zimo bo tako narava sama poskrbela da bo gnojilo prišlo tudi v globlje plasti zemlje, kar pa bo ostalo pa bom spomladi vdelala v zemljo z zračenjem (z vilami) in nežnim prekopavanjem če bo potrebno. Naslednja leta ne bom več prekopavala, niti spomladi ne. Potem bom pripravila zastirko in obdelovala vrt po na naraven način. Rezultati bodo v manjši meri že naslednje leto, bolj konkretno pa čez 2 leti in še kasneje.

 

triad-permaculture-fin1Zakaj naravno obdelovati zemljo?

  1. Manj dela je.
  2. Poskušamo se čim manj vmešavati v naravo.
  3. Glej razlog št. 1.

Pravila naravnega obdelovanja tal:

  1. Načrtujemo in umeščamo stvari tako, da rodovitnost povečujemo s procesi v prsti.
  2. Ne glede na vrsto tal poskušamo ustvariti obdelovalne površine, ki zahtevajo malo ali nič prekopavanja.
  3. Z zastirko hranimo živo prst in zatiramo plevele, ne da bi delali škodo.
  4. Po gredah ne hodimo ali pa to počnemo samo zelo redko.
  5. Tal ne obdelujemo strojno.

imagesKako začeti s sistemom brez prekopavanja?

Kaj je primerno, je odvisno od tega, s kakšno zemljo imamo opraviti na začetku. Staro polje, ki so ga v preteklosti redno plužili, ali vrt, ki so ga redno prekopavali, ima lahko spodaj plast imenovano ”ponev”. Gre za bolj ali manj neprepustna tla v globini, do katere so jih obdelovali. Plast je treba prebiti, še preden se lotimo kakega drugega dela. Na vrtu trdo plast, če je potrebno, na gosto preluknjamo z železno palico in macolo ali z masivno lopato, če imamo veselje. Vendar pa ni veliko vrtov, ki bi potrebovali takšno obravnavo. Analiza prsti bo dala potrebne podatke, pokazala pa bo tudi splošno stopnjo zbitosti in izgube topnih snovi iz prsti.

Plevel pri naravnem obdelovanju tal

Večina ljudi misli, da bi morala biti zemlja brez plevela. Plevel z našimi rastlinami tekmuje za hranilne snovi. Zapleveljeno  zemljišče ali del trate, ki ga nameravate spremeniti v zelenjavni vrt, lahko očistite tudi brez prekopavanja, tako da ga prekrijete s plastično folijo. Če je treba dodati organska gnojila ali apnenec, jih z grabljami rahlo zagrebite v tla. Pri obdelovanju brez prekopavanja je praviloma veliko manj težav s pleveli, ker mirujoča semena iz globljih delov tal nikoli ne pridejo na površje. V manjši meri preprečuje razvoj plevelov tudi organska zastirka, ki poleg tega v tleh zadržuje vlago. Z okopavanjem je treba včasih odstraniti plevele, ki se pojavijo na nezaraščenih tleh – tako se postopoma tudi zmanjšuje število njihovih preostalih semen v tleh. Večletne plevele je treba razrahljati z vrtnimi vilami in jih izpuliti ter pri tem čim manj razkopati tla. Zelenjadnice, ki jih pridelujete zaradi užitnih podzemnih delov, je običajno mogoče preprosto izpuliti iz tal. Pri tem si pomagajte z vrtnimi vilami, da čim manj razkopljete prst.

image2Zbitost zemlje

Prav tako velja za samoumevno, da zemljo lopatamo, ker naj bi s tem zmanjševali zbitost, poleg tega pa naj bi s prekopavanjem pripravili gredo za posevke.Pomislimo za hip to, kako za to poskrbi narava. Tal nikjer ne obrača, kot jih z lopato obračamo mi, razen v obdobju ledenikov, ko v več sto tisočih letih nastaja nova prst, ker se ledeniki z veliko silo zajedajo v pokrajino. Namesto tega v toplejših obdobjih, med eno ledeno dobo in drugo, v času, ko je življenje za ljudi sploh možno, tla ves čas rahljajo s koreninami drevesa in druge rastline. Deževniki prebavijo majhne količine zemlje in jih v obliki iztrebkov pustijo na površju. Podobno tudi krti in drugi kopači nad svojimi rovi puščajo kupčke predelane, drobljive prsti. Zaradi takšnega zračenja so tla bogata s hranilnimi snovmi.

Kadar zakopljemo organizme, ki živijo na površju (s prostim očesom jih večinoma sploh ne opazimo), ali kadar izpostavimo svetlobi organizme, ki živijo v globini, do katere seže rezilo lopate, po navadi ta bitja poginejo, ker se bodisi zadušijo bodisi dobijo preveč kisika. Njihova trupelca dajo rastlinam na voljo dušik.  Sunek rasti naših posevkov dokazuje, da se je rodovitnost na kratek rok povečala. To je dobra taktika za ustvarjanje vrtnih gred. Če pa tla nenehno prekopavamo, postajajo vse bolj zbita in dolgoročno zmanjšamo rodovitnost zemljišča, zato se obsodimo na mukotrpno uporabo gnojil.

Student performing an experimentŽivljenje v tleh

Tla niso mrtva snov, ampak živ organizem. Celotno organsko zgradbo sestavlja zelo pestra talna flora in favna. Vsaka plast tal vsebuje značilne organizme. V tanki zgornji plasti potrebujejo živa bitja za preživetje precej svetlobe in zraka, v globljih plasteh pa prevladujejo razmere, kjer sta svetloba in kisik precej skopo odmerjena. Če upoštevamo ta dejstva, nam hitro postane jasno, zakaj s prekopavanjem naredimo več škode kot koristi. Številne pršice, mokrice, hrošči, ličinke, postranice in druge živali presnavljajo organske snovi. Deževniki presnavljajo organske in mineralne sestavine v sestavine rodovitne prsti. Iztrebki deževnikov vsebujejo v primerjavi z običajno vrtno zemljo kar nekajkrat več za rastline pomembnih hranilnih sestavin (gre za dušikove, fosforjevem kalijeve, magnezijeve in kalcijeve spojine). Rovi, ki jih za seboj puščajo deževniki, izboljšujejo kroženje vode in zraka. Glive cepljivke in glivam podobne bakterije omogočajo razgradnjo (ne gnitje!) organskih snovi.

soil-air-exchangeZrak v tleh

Rastline potrebujejo za dobro rast kisik (O2) okoli korenin in tudi ogljikov dioksid (CO2) okoli nadzemnih delov. Neprestana izmenjava plinov ned zgornjo inspodnjo plastjo tal in zrakom tik nad tlemi je pomembna za biološko aktivnost živih organizmov v tleh in vzpodbuja razvoj rastlin. Če so posamezni delci tal preveč prepojeni z vodo, kot se lahko primeri v daljših deževnih obdobjih in pri slabo odcednih tleh, v tleh ni več dovolj zraka in nastajajoči ogljikov dioksid ne more izhajati. Razvoj rastlin je v tekih razmerah otežen. Taka tla je treeba s primernim orodjem temeljito prezračiti, npr. z rahljalnikom ali motiko, vilami.

8ba0f-lopatanjevrta252822529SISTEM BREZ PREKOPAVANJA

Za ta način je značilno, da tal – razen pri začetni pripravi zemljišča – s prekopavanjem nikoli ne obračamo.

Prednosti:

  1. Vsi dodatki za izboljšanje tal in organska gojila so hkrati tudi zastirka, ker jih dajemo na površje tal in nikoli ne vkopavamo – v globlje plasti jih postopoma zvlečejo deževniki in drugi talni organizmi.
  2. Deževniki s svojimi rovi tudi zagotavljajo dobro prezračenost in odcednost tal, s prhkimi iztrebki pa izboljšujejo njihovo strukturo.
  3. Talni organizmi razkrajajo organske dele, ki jih deževniki zvlečejo v tla in iz njih sproščajo hranilne snovi za rastline.

Slabosti tega načina:

  1. ne omogoča hitrega izboljšanja revnih tal,
  2. v tleh živeči škodljivci niso nikoli izpostavljeni plenilcem.

Ljudje večinoma mislijo, da so za obdelovanje tal brez prekopavanja potrebne velike količine materiala za zastirke. V resnici tla ne potrebujejo nič več komposta in gnoja kot pri običajnem obdelovanju s prekopavanjem.

Kako spomladi?

uvodnaPred sejanjem ali sajenjem po površini enakomerno raztrosite ustrezni dodatke za izboljšanje tal, pri sajenju široko narazen rastočih zelenjadnic (npr. jedilnih bučk) pa ga nasujte le okrog sadilnih mest.

Gojenje večine zelenjadnic poteka enako kot na s prekopavanjem obdelanih tleh. Na gredicah z dobro vpeljanim sistemom brez prekopavanja je prst drobna, prhka in idealna za sejanje semen. Semena lahko posejete v brazde ali v jamice, sejance pa presajajte v jamice, napravljene z lopatko. Pred sejanjem je treba s površine postrgati preostali sloj dodatkov za izboljšanje tal in ga nasuti nazaj, ko sejanci začnejo rasti.

Na gredicah lahko tudi brez prekopavanja gojite rastline za zeleni gnoj, ki jih je treba pri običajnih načinih obdelave vkopati v tla. Gorjušice in druge enoletnice preprosto pokosite in jih kot zastirko pustite na površju tal. Zelnate trajnice za zeleni gnoj (na primer detelje in druge rastline, ki bi po košenju znova odgnale) je treba pokositi in nato zamoriti z zastirko, ki ne prepušča svetlobe, ali s posaditvijo krompirja po metodi brez prekopavanja.

Gojenje krompirja brez prekopavanja
V hladnejšem podnebju, ker bi zgodaj posajeni krompir lahko poškodovale pozne spomladanske pozebe, je priporočljivo krompir na neprekopana tla posaditi nekoliko pozneje kot običajno. Zastirka bi namreč lahko upočasnila ogrevanje tal in bi bile rastline še bolj občutljive na pozebe.
potatoesSajenje:

  1. Z okopavanjem ali košenjem odstranite z izbranega zemljišča vse rastlinje.
  2. Če so tla suha, jih temeljito zalijte in nanje natrosite priporočljivo količino gnoja, komposta ali z dušikom bogatega organskega gnojila.
  3. V priporočenih presledkih položite na tla semenski krompir (gomolje).
  4. Vsako vrsto prekrijte s 7,5 cm debelo plastjo sena ali stare slame. Na robu grede označite položaj vrste, da pozneje ne boste stopali po gomoljih.

Med rastjo:

  1. Redno opazujte poganjke, ki prodirajo skozi zastirko, in pazite, da zastirke ne bi dvigovali.
  2. Ko rastline že nekoliko zrastejo, nasujte še zastirko in z njo prekrijte tudi tla med vrstami krompirja.
  3. Ko se listi rastlin v sosednjih vrstah že skoraj dotikajo, prekrijte zastirko z debelim slojem pokošene trave, da ne bi gomolji na svetlobi ozeleneli.
  4. Po potrebi še dodajte travo. Ptiči bodo sicer razkopavali zastirko, vendar bodo pri tem uničevali tudi škodljivce.

Spravilo:
Kadar nameravate vzeti le malo gomoljev, preprosto razgrnite zastirko in poberite potrebno količino pridelka. Gomolji so na površini tal. Zastirko položite nazaj in pustite preostale rastline rasti naprej. Pri spravilu vsega pridelka dvignite ali z grabljami odstranite vso zastirko in poberite gomolje – poglejte ali se je kateri razvil deloma v tleh. Nazadnje prekrijte tla s staro zastirko.

ZASTIRKA

Prekrivanje z zastirkami je zelo učinkovit način odstranjevanja rastlin z zapleveljenih tal ali s trate kjer naj bi bila gredica. Še zlasti je koristno pri obdelavi tal brez prekopavanja, kjer lahko rastline dajo pridelek že prvo leto. Kadar nimate dovolj materialov za zastirko, je najbolje pripravljati zemljišče postopoma, kos za kosom.nodig garden

Kako uporabiti zastirko?

  1. Najprej pokosite ali kako drugače odstranite vse rastlinje s površja in izkopljite trajne plevele. Položite osnovno plast zastirke in pazite, da se bodo kosi lepenke ali papirja prekrivali približno 30 cm na široko in tako zanesljivo preprečevali prehajanje svetlobe. Za polaganje je najprimernejše brezvetrje, tla pa morajo biti topla in vlažna.
  2. Na to osnovno plast, ki bo zatirala plevele, je treba za obtežitev nasuti do 10 cm debelo prekrivno plast, zlasti vzdolž prekrivajočih se stikov. Iz česa bo ta del zastirke, je odvisno od rodovitnosti tal in od materialov, ki jih že imate na vrtu ali si jih lahko priskrbite. Tla, ki so bila že dalj časa obdelovana ali je bila na njej trata, so običajno precej rodovitna, in zelenjadnice bodo na njej presenetljivo dobro uspevale tudi brez dodatnega gnojenja. Na revnih tleh uporabite za prekritje srednje- do visokohranilne dodatke za zboljšanje tal (na primer dobro uležan gnoj ali vrtni kompost).
  3. Čisto na vrhu lahko nasujete približno 5 cm debelo plast sveže ali že prej uporabljene slame, da bo zastirka videti lepa in zrejena, hkrati pa bo bolje zadrževala vodo v tleh.
  4. Tako pripravljeno zastirko je treba nazadnje temeljito zaliti, da se plasti sprimejo in da jih ne razpiha veter.

visoka_greda_permakultura_5Ko se spodnji sloj zastirke razkroji, pride prekrivni sloj v stik s tlemi, od tam pa ga deževniki postopoma zvlečejo v globlje plasti ter izboljšujejo strukturo in rodovitnost tal. Krompirjeve gomolje in sadike drugih zelenjadnic (na primer jedilnih buč in bučk ter zeljevk) lahko že prvo leto posadite skozi zastirko, ki jo razmaknete z vrtno lopatko; na sadilne mestu lahko prsti primešate malo komposta. Spomladi posajene rastline bo morda treba bolje zaščititi pred pozebami, ker zastirka nekoliko zavira ogrevanje tal. Rastline prekrijte z vrtno tkanino ali jih posadite kasneje.

Takšna zastirka prvo leto še ni primerna, da bi pod njo zasejali majhna semena ali posadili korenaste zelenjadnice. Že v naslednjem rastnem obdobju pa bo površina rahla in zelo primerna za sejanje vsakršnih semen. Na površino je priporočljivo še naprej nasipati zastirko, ki bo zadrževala vlago v tleh ter preprečevala rast plevelov in pojav skorjavosti tal zaradi udarcev dežnih kapelj.

Kislice, osati in drugi trajni pleveli bodo morda prodrli skozi prekrivno zastirko. Odstranite jih tako da razmaknete zastirko, zrahljate tla okrog plevelov in jih izpulite. Kadar je teh plevelov veliko, je treba prekrivno zastirko v celoti položiti še naslednje leto. Ko prekrivan zastirka zamori vse plevele, lahko več let obdelujete brez prekopavanja.

Cardboard-used-as-a-mulch-007Materiali za prekrivne zastirke

Prekrivno zastirko je treba pripraviti iz dveh ali treh plasti.
Osnovna plast je biološko razgradljiva; preprečuje prehajanje svetlobe:
– veliki kosi lepenke
– razdrte in sploščene škatle iz lepenke
– časopisni papir v več slojih
Srednja plast so dodatki za izboljšanje tal; obtežitev osnovne plasti:
– vrtni kompost
– pokošena trava
– listovka ali odpadlo listje
– gobji kompost (pozor: vsebuje veliko apna)
– zdrobljene obrezane vejice
– stara slama ali seno
Zgornja plast (po želji) zadržuje vlago v tleh; polepša videz:
– slama
– seno
Zastirko nasujte na topla dobro namočena tla (po dežju). Če so tla mrzla, bo zastirka zavirala njihovo ogrevanje in s tem tudi rast rastlin.

P1170853

Viri:

*Permakulturni vrt, Graham Bell, založba Ara, Ljubljana 2010

*Naravno vrtnarjenje – do zdravih pridelkov brez kemikalij, založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2010

*Biovrt, Annelore in Susanne Bruns, založba Viharnik, Ljubljana 2005

Doroteja

Vir vsebine: ljubiustvarjajkuhaj.wordpress.com
Objavljeno: 07.11.2014 @ 19:00

Advertisements

Posted on 7. novembra 2014, in Permakulturno vrtnarjenje, Vrt and tagged , , , . Bookmark the permalink. 2 komentarja.

  1. Hej hvala za tole, me veseli da tudi drugim pomagajo moji prispevki 😉

  2. Thanks for posting this great concept

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo

%d bloggers like this: