Kako ustvariti in negovati vrt brez prekopavanja [PRNEBAVEC.SI]

Kako ustvariti in negovati vrt brez prekopavanja

Pozdravljeni v svetu vrtov brez prekopavanja. Pred vami je vodič, ki sem ga spisal v obliki vprašanj in odgovorov. Vprašanja vas bodo vodila po poti, odgovori pa bodo podali dodatne smernice. Z vami želim deliti znanje in izkušnje, saj brez prekopavanja vrtnarim sedmo leto. Poleg obilnih in zdravih pridelkov me vrt obdari s kvalitetno, rahlo, rodno, zračno in živo zemljo.

Pot nas bo najprej popeljala k naravnim vzorcem, v svet vrtnih tal, plevela, zastirke, najboljše zastirke, zaščite tal in vse do priprave novega vrta, priprave vrta na novo sezono in nasvetov za nego vrta skozi sezono.

maj-2014-del-vrta-z-sola

Ali je vrtnarjenje brez prekopavanja sonaravno?
Velik poudarek je v posnemanju naravnih vzorcev! Eden izmed pomembnih vzorcev v naravi je pokritost tal. Kjerkoli se pojavi gola zemlja, jo narava skuša zaščititi s pomočjo živih rastlin in razpadajoče organske snovi na površini tal.

Če prekopavamo in posegamo v strukturo vrtnih tal, bomo imeli več plevela?
Da. Pri prekopavanju in drugih podobnih posegih uničimo strukturo tal in s tem aktiviramo seme plevela, ki želi tla zaščititi in »popraviti«. Da ponovimo, to je naravni vzorec in naloga plevelov, zaščita golih in poškodovanih tal. Pri vrtnarjenju brez prekopavanja, kjer v zemljo ne posegamo, je plevela manj, poleg tega se hitreje in lažje odstrani.

Greda paprik in zaščita tal s scefranim listjem.

maj-2014-paprika-in-gred

Bistvo je torej v zaščiti vrtnih tal?
Zdrava vrtna tla so bistvenega pomena. Gradnik zdravih tal je življenje v tleh, ki ga je potrebno negovati in spodbujati. To dosežemo s posnemanjem naravnih vzorcev – tako kot narava, tla zaščitimo, saj v nasprotnem primeru golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši in odnaša, sonce pa jo zapeče. Vsak vrtnar pozna zgodbo o razpokanih tleh in začaranem krogu stalnega okopavanja. Z minimalnimi posegi in dobro zaščito tal se temu izognemo.

Presušena, zbita in razpokana tla na vrtu – vemo in znamo bolje!

0001

Ali je zastirka tista, ki nam pomaga pri zaščiti tal?
Zastirka je neprecenljiva! Z njeno pomočjo ohranjamo tla vlažna, nepremočena, rahla, zračna, rodna in živa!

Kaj je zastirka?
Vsaka organska snov, ki jo položimo na površino tal in jo ne vkopljemo v tla!

Dostikrat dobim vprašanje: »Katera vrsta zastirke je najboljša?« Prišel sem do spoznanja, da to ni pravo vprašanje. Pravim takole:»Ni pomembna vrsta zastirke, ampak v kakšnem stanju je.«
Najboljša zastirka je strohnela, razpadla, vsebuje veliko drobnih delcev, ima vonj po humusu, je vlažna in spominja na kompost. Naj bo to seno, slama, listje, trava, les – če ustreza zgornjim kriterijem bom stvar z veseljem uporabil kot zastirko. Osebno najraje uporabim kompost, dobro uležan staran gnoj, listavko, strohnelo seno, tratni odkos in svežo travinje – v tem vrstnem redu po učinkovitosti in enostavnosti za uporabo.

Del vrta sem v juniju zaščitil z eno leto starim preperelim senom, potke pa s svežo travo.

0003

Česen, ki smo ga takoj po sajenju v oktobru zastrli s tanko plastjo komposta in 10cm listavke.

img5246

img5260

Listavka je strohnelo listje z vonjem po humusu in je odlična zastirka. Na sliki desno spodaj.

img1817

Ali nam lahko zastirka povzroča težave?
Zastirka iz sveže, nerazpadle organske snovi (sveža trava, seno, listje, gnoj ipd.) nudi veliko hrane in optimalno zavetje polžem, privlači in nudi domovanje drugim večjim živalim, ki so velik izziv za vrtnarja. Kjer so problem polži, voluharji ipd. se sveži nerazpadli zastirki izogibam. Tudi izkušeni vrtnarji imajo s takšno zastirko težave, saj so navajeni delati z golo zemljo. Tudi pri setvi drobnih semen in sajenju rastlin se pojavijo izzivi, ker je takšna zastirka groba – nerado vzklije in zamudno je.  Kljub temu je zastirka iz sveže trave, svežega gnoja, lesnih sekancev, sena, slame in listja zelo uporabna in najde svoje mesto na vrtu, če nimamo prevelikih težav s škodljivci. Uporabimo jo lahko na potkah in na tistih gredah, kjer rastline sejemo/sadimo več kot pol metra narazen – buče, bučke, paradižnik, krompir ipd.

Ali lahko kompost uporabimo kot zastirko?
Kompost je odlična zastirka, meni najljubša. Hvala Charles Dowding-u, izkušenemu iz zelo dobremu vrtnarju, ki me je navdušil za to. On prisega na kompost, vrtnari pa v podobni klimi in z enakimi izzivi, kar se tiče sveže/grobe zastirke. Prepričal sem se, da je uporaba komposta zelo enostavna in učinkovita. Z njegovo pomočjo so grede vedno pripravljene na setev in sajenje. Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi in jeseni hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje. Privlači bistveno manj polžev, ker se njegova površina hitro presuši in ne vsebuje sveže hrane. Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo. Odlično varuje tla in jih izboljšuje, saj odlično hrani življenje v tleh. Če vrtna tla pokrijemo z 2-5cm komposta, smo opravili odlično naložbo, ki traja približno eno sezono. Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal. Narava opravi vse ostalo.

Kdaj zastirati?
Na vrtu zastiramo takrat, ko so vrtna tla gola, največkrat po spravilu pridelkov! Tako je pred zimo ves vrt zaščiten in pripravljen na novo sezono. Zimske razmere močno poškodujejo tla, če pa jih zaščitimo z zastirko marsikaj pridobimo, saj zemlja na pomlad ni premočena in zbita, grede pa so spomladi hitreje na voljo za setev in sajenje. Vrtnarji zares gojimo zemljo in ne rastlin – zaščitimo tla in tako opravimo najpomembnejši del vrtnarjenja.

Kaj lahko postorimo v poletno-jesenskem času za jesensko-zimsko pridelavo zelenjave?
Poleti, ko se določene rastline umaknejo z vrta, lahko obnovimo zastirko in vrtna tla so brez prekopavanja pripravljena na takojšno nadomestno setev/sajenje. Z vrta se recimo umaknejo česen, korenček, solata, grah, zgodnje zelje, krompir ipd.

Greda brez prekopavanja z rdečo peso

p1210030

p1210033

Po delnem spravilu rdeče pese so tla ostala nezaščitena, zato so se zaplevelila in zbila – znak, da primanjkuje živih rastlin in zastirke – to ni optimalno.

p1210018

Veliko bolje je, da po spravilu pridelkov čimprej zastremo z 2-5cm komposta (ali kakšna druga zastirka) in takoj ali kasneje posejemo/posadimo nove zelenjadnice, kot so endivija, kodrolistni ohrovt, radič, motovilec, zimska solata, krebuljica, mizuna, pak-choi.

Po spravilu graha, sem gredo na spodnji sliki zastrl s kompostom in malo kasneje posadil radič.

p1210019

p1210020

Spodnji gredi je krompirju sledilo zastiranje s kompostom, kasneje pa bujna rast kodrolistnega ohrovta in radiča.

p1210021

Ko se je z grede umaknil česen, smo zastrli s kompostom in kasneje posadili kodrasto endivijo.

p1210022

V jesenskem času je torej na vrtu odtenek črne in zelene – tla so zaščitena z zastirko iz komposta ter živimi rastlinami.

Kaj narediti z gredami, ki bodo čez zimo prazne?
Tla je potrebno zaščititi, v nasprotnem primeru degradirajo. Gola tla na katerih nič ne raste so izpostavljena naravnim dejavnikom. Pozorni smo torej na nego in obnovo zastirke na tistih gredah, kjer se kasneje umaknejo pozno zelje, rdeča pesa, repa, koruza, paprike, bučke in vse ostalo. Ko se te rastline umaknejo, grede zaščitimo z vsaj 2-5cm komposta. Tako smo vrtna tla zaščitili in hkrati pripravili na novo sezono. Mogoče lahko še kaj posejemo/posadimo, a to smo povečini storili že prej.

Na spodnji sliki so vidne prazne grede zaščitene s kompostom.

p1210023

Nimamo dovolj zrelega komposta!? Je tudi gnoj vredu? Kaj pa nezrel kompost?
Gnoj je posebej primeren za jesensko pripravo vrtnih gred za novo sezono in sicer na predelih vrta, kjer bodo čez zimo grede prazne. V tem primeru vrtna tla pred zimo zastremo z vsaj eno leto starim uležanim gnojem. Le ta se do spomladi spremeni v fino kompostno površino. Podobno se obnaša tudi nezrel kompost. Gnoj ali kompost ne vkopavamo v tla, le razprostremo ju na površino vrtnih tal 2-5cm na debelo. Star uležan gnoj/nezrel kompost s pomočjo zmrzovanja in odtajanja hitro spreminja strukturo. Čez zimo je potrebno nekajkrat z vilami ali grabljami razbiti grudice in do spomladi se vse skupaj spremeni v fino obdelovalno površino primerno za setev/sajenje katerekoli zelenjave.

Kako je s plevelom?
Vrt je potrebno negovati in del tega je tudi pletje. Dobro je biti dosleden, sploh spomladi. Najboljše je pleti čisto mali plevel in sicer pogostoma. Čakati, da plevel zraste in nato pleti cel vrt se meni ne obnese. Če za zastiranje uporabljamo kompost, gnoj in drugo zastirko, ki ne vsebuje plevela, bo manj težav.

Ali lahko nov vrt ustvarimo brez prekopavanja na travnati površini s pomočjo zastirke?
Lahko. Izbiramo lahko med raznoraznimi zastirkami, uporabimo eno ali več njih, ter na debelo zastremo dano površino. Temu načinu v Sloveniji rečemo »gibanica vrt« v tujini pa »lazanja vrt«. Gibanica vrt je zgodba zase, o njej kdaj drugič – bom pa opisal kako travnik ali podobno površino spremenimo v vrt s pomočjo gnoja ali komposta. Kompost, nezrel kompost ali eno leto star gnoj preprosto nanesemo in razprostremo na dano površino (travnik, zapleveljena površina, zbita gola zemlja ipd.) Plast naj bo debela vsaj 10-15 cm. To lahko storimo kadarkoli. Najboljše pa je to narediti od pozne jeseni naprej, vse tja do februarja. Tudi kasneje lahko, vendar mora biti material dobro preperel, če želimo spomladi sejati/saditi. Do spomladi poskrbimo za fino strukturo zgornje plasti, tako, da grudice po odtajanju potolčemo z vilami. Spomladi sejemo in sadimo in smo pozorni na preživele trdovratne rastline, kot so ščir, osat in slak. Sproti jih pulimo in ohranjamo površino čisto. Kasneje površino zaraste zelenjava in s plevelom ni več toliko dela.

Spodaj je dober primer ustvarjanja vrta brez prekopavanja na travniku. Decembra sem z eno leto starim kravjim gnojem zastrl travniško površino. V februarju in marcu sem po odtajanju nekajkrat potolkel grudice in do spomladi se je površina spremenila v kompost. Sadike razne zelenjave je bilo užitek posaditi/posejati in gledati kako uspevajo. Na sliki glavnati ohrovt in solata v mesecu juniju.

gnoj1

En mesec kasneje na isti gredi z drugega zornega kota, ohrovt zgoraj, pred njim paprike, paradižniki in melone.

gnoj2

Spodaj je še en primer travniške površine spremenjene v vrtno površino – travnik sem pozimi zastrl z uležanim gnojem 15 cm na debelo, kasneje potolkel grudice, spomladi pa posejal hokaido buče. Zgodaj spomladi sem začel pleti in po malem nadaljeval celo sezono – rezultat po koncu sezone je čista površina in veliko buč.


gnoj3

gnoj4

Ali je to vse?
Saj veste, toliko je detajlov, da se vrtnar do konca življenja uči. Opisal sem vam nekaj vrtnih tehnik, ki vam pridejo ali pa ne pridejo prav. Naravni vzorec zaščite tal je univerzalen!

Za konec bi omenil permakulturo, ki jo ljudje dostikrat zamenjujejo za način vrtnarjenja. Seveda, velik del permakulture je vrt in pridelovanje hrane, a njeno delovanje je bistveno bolj široko. Permakultura nas uči etike – skrb za ljudi, skrb za zemljo in skrb za vračanje presežkov. Etika je temelj za naše delovanje. Nadalje na teh temeljih gradimo z načeli, ki nas vodijo do izbire pravih strategij, le te pa do ustreznih tehnik.

Permakulturnega načrtovanja se lahko naučite na 72-urnem tečaju permakulturnega načrtovanja > http://prnebavec.si/?event=permaculture-design-course-72-urni-tecaj-permakulturnega-nacrtovanja

Če imate kakršnakoli vprašanja, me kontaktirajte in vam bom z veseljem odgovoril. Vesel bom predlogov, idej in konstruktivnih kritik. Želim vam dober zaključek oziroma začetek vrtne sezone. Pa veliko komposta!

Aljaž Plankl
dipl. permakulturni načrtovalec
sadnivrt@gmail.com
041 905 951
logo2

Članek, ki sem ga spisal za jesensko številko BioBrazde.
Včeraj sem ga dodelal, zdi se mi odličen.

Obstaja tudi v angleščini, spisan za PRI (permaculture research institute) – http://permaculturenews.org/2014/09/19/prepare-take-care-dig-vegetable-garden-slovenia/

Pa tudi v srbščini, prevod iz angleščine – http://permakulturasrbija.org/povrtnjak_bez_okopavanja.php#.VNTJz2OWZwF

Nahaja se tudi v obsežnem podforumu Vrtnarimo z naravo na forumu Gartlc – http://gartlc.mojforum.si/gartlc-forum-28.html

Vir vsebine: prnebavec.si
Datum objave: 06.02.2015

Advertisements

Posted on 6. februarja 2015, in Permakulturno vrtnarjenje, Vrt and tagged , , , . Bookmark the permalink. Komentiraj.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

Natural-Portal

V sožitju z naravo

%d bloggers like this: