GEIZEER alias GAJZER – energetska študija kvazi prenosne klime

KAJ JE GEIZEER?

Geizeer, patentiran izdelek, ki je izdelan v Italiji, je bil ustvarjen, da hladi naše delovno okolje in nas  same med obdobjem intenzivne vročine za ceno 1 centa na dan.

Ni vedno možno kot tudi ni zdravo dnevno uporabljati klimatske naprave. Je sicer visok energetski potrošnik, ki ustvarja zadovoljivo udobje ampak pretirana uporaba lahko povzroča nelagodje kot je glavobol, otrdel vrat, bolečine v hrbtu in težave z dihanjem. Prav tako velja za uporabo ventilatorjev: s kroženjem zraka lahko začutite občutek hladu ampak medtem spodbujate potenje in s tem povečate tveganje za dehidracijo. Kot posledica tega je lahko delo, učenje, spanje, gledanje TV ali uživanje v jedi oteženo med vročimi sončnimi dnevi.

KAKO JE NAREJEN?

Narejen je iz lesa, popolnega toplotnega izolatorja. Na zunaj je sestavljen iz dveh lupin v lesenem in kovinskem zaključnem ogrodju. V notranjosti pa vsebuje polnilno baterijo, priključek mikro USB s PCB tiskanim vezjem, DC brezkrtačni ventilator, gel hladilni vložek in črne izolirne podloge za zaščito lesene podlage.

ZAKAJ LES?

Les ima izjemne toplotne značilnosti, v bistvu je mikroskopski material, ki zlahka absorbira vlago, poleg tega pa je še popoln toplotni izolator.

Zaradi svoje nizke prevodnosti in toplotne kapacitete bo notranjost Geizeer-ja ostala hladna in izolirana od zunanje toplote prostora. To omogoča dobro varčevanje z energijo in daljšo življenjsko dobo hladilnega vložka.

EKO ENERGIJA

Poraba energije pri uporabi Geizeerja za 24 ur bo okrog 1 centa. Hladilni element, predhodno zamrznjen, je zapečaten in vsebuje zmes gelov. Odtali se po približno 4 urah in je lahko ponovno uporabljen.

Električne komponente Geizeer-ja so vdelane v les in zagon je podan s spojem 4 kovinskih nogic, ki glede na položaj obeh polovic kocke vklopijo ali za izklopijo tokokrog.  Li-Po baterija traja od 3 do 5 ur, odvisno na izbrano stopnjo hitrosti ventilatorja in se polni preko mikro-USB kabla.

 

 

 

Geizeer-ju je priložen mikro-USB kabel z logotipom, ki se obarva rdeče, ko se baterija polni, in se obarva modro ko je baterija popolnoma polna.

TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI

Majhna velikost Geizeer-ja omogoča prenosljivost in je lahko uporabljen v katerikoli okolju. Vogali so zaobljeni, električne komponente so skrite v specifičnih predelih, kovinski okvirji se popolnoma prilagajo lesu in hladilni vložek deluje kot stožčno oblikovan difuzer da omogoči lažji izhod zraka ter s tem povečanje pretoka in območja. Na ta način prepreči pregrevanje notranjega zraka zaradi mehanskega vrtenja lopatic ventilatorja.

Po mnenju oblikovalcev oblika hladilnega vložka dopušča boljši pretok (difuzijo) zraka in količina zmesi, ki jo vsebuje gel, zadostuje za ohladitev dobro izolirane sobe površine približno 12 m².

KAKO GA UPORABLJATI

Njegova uporaba je zelo preprosta. Samo vstavite predhodno v zamrzovalniku zamrznjen hladilni vložek v spodnjo polovico kocke.

Nato le preprosto obrnite polovici, da se modra znaka za napajanje sovpadata. V tem položaju se kontakta spojita, da tvorita zaprt električni tokokrog med baterijo in ventilatorjem, ki se začne vrteti. Da ga izklopite, morate le dvigniti zgornjo polovico in zavrteti.

Tako je – nobenih stikal!

Ta metoda zagona je zamišljena kot omogočitev čim večje varnosti Geizeer-ju kot je le možno, tudi v prisotnosti otrok ali živali.

Dejansko bo ventilator deloval le, če je kocka zaprta!

PRETOK ZRAKA

Ventilator vsrkava topel zrak skozi zgornje luknjice, kar povzroči izpodriv zraka znotraj kocke.
Po nekaj sekundah stika s hladilnim vložkom, je hladen zrak potisnjen v krogu 360° skozi reže, ki delijo na pol Geizeer v premeru 1,2m.

Hladilni vložek ima tudi konkavni prostor, kamor lahko vstavite dišavo, ki bo odišavilo prostor.
Tak sistem omogoči osvežitev celotnega območja okrog Geizeer-ja, in ne kot ostali enosmerni prezračevalni sistemi (npr. nekateri ljudje sedijo okrog mize). Brez-krtačni enosmerni ventilator je napajan z 12V in ima življenjsko dobo preko 160.000 ur.

AVTORJA

Ferdinando Petrella              Damiano Iannini         

Njuna ideja o izdelavi naprave Geizeer se je porodila iz potrebe po bolj udobnem delovnem prostoru, kjer sta ustvarjala. Je pravzaprav združitev ventilatorja in gel hladilnega vložka v ličnem lesenem ohišju, ki ima dve polovici s katerima tudi nadziramo vklop ventilatorja, saj ima v nogicah na obeh polovicah 2 konektorja, ki sta električno spojena le ob pravi rotaciji polovic ohišja na kar nakazuje tudi modra pika na obeh polovicah, ki morata biti poravnani. Hladilni vložek postavimo v zamrzovalnik za vsaj 4 ure da zmrzne (lastne izkušnje: preizkušeno do 18 ur, da ne pride do poškodb vložka, ker volumen ledu se neskončno širi). Po vstavitvi vložka obrnemo polovici v hladilni način, da se vklopi ventilator, ki skozi zgornje reže vsrkava topel zrak in ga pošlje navzdol proti hladilnemu vložku, ki je pravzaprav piramidno oblikovan difuzor, kjer se ohladi in je nato potisnjen v krogu 360° skozi reže med obema polovicama ohišja v prostor v učinkovitem premeru 1,2 m. Trdita tudi, da lahko ohladi do 3° C pri 12 m² velikem dobro izoliranem prostoru  in porabi le 1 € cent na dan.

Polovici ohišja – spodnja in zgornja, se pokrivata in tvorita kocko, ojačano s tremi kovinskimi okvirji. Na dveh od štirih lesenih nogic, zgornja in spodnja polovica, sta električna kontakta, ki omogočita delovanje ventilatorja. Polovica kocke, ki služi kot osnova, zagotavlja izoliran prostor za polnilno baterijo in PCB tiskano vezje z mikro USB priključkom.

TEORIJA – FIZIKALNI IZRAČUN:

Ti dve zadnji dejstvi je v teoriji z fizikalnimi izračuni preizkusil tudi Američan Artemis Hunt, ki je ugotovil da ne držita povsem, čeprav se je lotil izračunov v obratni smeri. Izračunal je koliko energije je potrebno da ohladiš prostor za 3° C (119.891 kJ = 33,3W/4h), koliko lahko ohladi tako velik hladilni vložek preden se stali na sobno temperaturo (2,5° C) in koliko dejansko stane toliko porabljene energije za hlajenje  zraka v kWh (2,4 centa na dan; 33,3W : 4h x 24h = 199,8W – 0,2kWh/24h; 0,12$/kWh – $=~€). Moral bi imeti še podatke o dejanskih karakteristikah Geizeerja, da bi videl, če dejansko sploh ima tako zmogljivost hlajenja kot je navedena. Prej bi rekel, da je cena 1 cent pravilna ampak da ohladi za 3° C pa ne, ker nima take dejanske zmogljivosti, kvečjemu daje občutek, da je za 3° C hladneje v prostoru, če si v krogu 1m od naprave. K temu botrujejo tudi komentarji uporabnikov, ki so dejansko testirali v navedenih pogojih in opazili največ za 1° C manjšo temperaturo na izhodnih režah naprave, kar sem kasneje pri svojem poskusu opazil tudi sam.

PRAKTIČNI PREIZKUS:

To je v teoriji ampak v praksi je lahko vse drugače kot se tudi izkazalo, ko sem po njuni zamisli tudi sam izdelal tako napravo ampak še v večji izvedbi.

  • Leseno bukovo ohišje v obliki kvadra 25 x 25 x 20 cm (ŠxGxV; fuš izdelek – narejeno brez osebnih stroškov razen 0,2 dcl bele barve iz stare zaloge, prav tako so fuš izdelek 4 plastične nogice za magnete), višina rež med polovicama 2,5 cm,
  • ventilator premera 20 cm (3,4W, 700 obratov/minuto in 110 CFM; cena 16,5€),
  • 12V baterija 9800mAh – zdrži cel dan in 1 polnitev stane 0,5 centa(cena 27€) ter
  • CAMPINGAZ Freez-pack M20 hladilni gel vložek za hladilne torbe z dimenzijami 20 x 17 x 3 cm z maso 750g (imam dva za izmenjavo; cena obeh 7€). Potem je tukaj še
  • DC konektor 5,5 x 17 x 0,65 mm za 220V adapter vtikač (cena 0,3€/kos) in sam 220V adapter z vtikačem, ki je uporabljen od nekega drugega izdelka pa
  • 4 vrečice 7 x 9 cm z zeolitom ZAP-ZC20 (čajne papirnate vrečice 0,08€, zeolit darilo od Silkem Kidričevo še od projekta Termofen) in kot spojni element obeh polovic ohišja še
  • 8 magnetov N35 20 x 3 x 5 mm (premer x debelina x luknja; cena 3€, električni spoj poteka preko vijakov in sicer zadaj, tako da deluje tudi kot tečaj, je pa na bateriji tudi gumb za vklop/izklop) ter
  • spojni magnetki difuzorja s spodnjo polovico ohišja N50 10 x 3 x 3 mm (cena 0,3€) in
  • tiskanje difuzorja na 3D tiskalniku Hesine3D M-505B iz ABS materiala (cena clk 5€).
  • Za vezavo in spoje električnih elementov še čeveljčki, skrčke, lesni in metrični vijaki M4, M6 in M8 oz. navojne palice (cena vsega 5€).
  • Aluminijasta pločevina 22 x 22 x 0,8 cm za pokrov v dnu naprave, ki je z 2 lesnima vijakoma pritrjena na sredini izdolbine na leseno predelno steno, poleg tega pa še dodatno držijo 4 nogice iz zamaškov šumečih tablet.
  • Za čepe lukenj na vrhu in spodaj so uporabljeni zamaški šumečih tablet, ki so različnih barv glede na vrsto vitaminski tablet in že sami vsebujejo silicagel za vsrkavanje odvečne vlage in so v bistvu del odpadne embalaže in zato ne predstavljajo neposreden strošek, sicer pa stane en kos 0,8€, jih je pa uporabljenih 11.

Torej skupni finančni vložek materiala je clk 65€, obratovanje na dan stane po moji oceni res okrog 1 centa (polnjenje baterije = 0,05€ + zamrzovanje v kombiniranem velikem hladilniku).

PRIMERJAVA:

Ponavadi se naredi primerjava med ostalimi podobnimi napravami, da se vidi dejanska učinkovitost in v kolikšnem času se investicija lahko povrne. Naredil sem primerjavo med mojim Gajzerjem moči 3,36W in stropnim ventilatorjem GLOBO Champion – 309 premera 106,6 cm in moči 50W z največjimi vrtljaji 235 obratov/min, ki je sicer namenjen do 15 m² ampak tudi na 23 m² ustvari kar soliden prepih na največjih obratih, tako da zavese in koledarji oz. lahke stvari ob stenah kar plapolajo v prepihu (smer prepiha na ventilatorju je usmerjen navzgor – zimski način skozi celo leto, ker tako mi ne piha direktno po glavi ampak od stropa po stenah v notranjost prostora).

Primerjal sem karakteristike  navideznega hlajenja – kroženja zraka glede na m², da ju lahko sploh primerjam med seboj in sem ugotovil da je Gajzer daleč premalo učinkovit in energetsko požrešen proti stropnemu ventilatorju, ki se v vročinskem valu (zunanja temperatura: 30 – 38°C, sobna temperatura okrog 30°C) veliko bolj obnese kot Gajzer saj prepiha celo sobo medtem ko Gajzer ustvari le 1 m² navidezno hladnega območja. Poleg tega je bila največja izmerjena temperaturna razlika na izhodu Gajzerja  le 1°C nižja od sobne temperature, kar se v tako velikem prostoru hitro razblini. Če hočem Gajzer izenačiti po učinkovitosti s stropnim ventilatorjem, bi moral imeti v sobi 23 Gajzerjev, kar bi skupaj naneslo 78W moči, torej 28W več kot stropni ventilator, hladneje bi bilo verjetno res kot pri ventilatorju, če bi vsak prispeval – 1°C ampak kar takoj zbode v oči je njihova nabavna cena in velikost oz. zasedenost prostora z njimi, ki je daleč od sprejemljivega (23*65€ = 1495€). V tem primeru bi bilo bolje imeti eno povečano ohišje, da se v spodnjem delu lahko nahaja vsaj 70 cm visok hladilni vložek 20 x 17 cm kolikor je ekvivalent 23. Gajzerjem ampak je cena vložkov še zmeraj previsoka (184€, 8€/kos; letošnja cena), da ne omenjam menjave oz. zamrzovanja takega obsega vložkov, kar zdaleč presega dimenzije mojega zamrzovalnika. V tem smislu je Gajzer glede na dimenzije ohišja, moč in učinkovitost totalno zgrešena investicija – je samo nekoliko dražji namizni ventilator z ledom pred ventilatorjem.

Že če primerjaš večji samostoječi ventilator premera 40 cm (45€) in moj stropni ventilator (82€) premera dober meter  – oba iste moči (50W), vidiš da dobiš pri stropnem ventilatorju za 2-krat večjo ceno 3-krat večjo učinkovitost glede na celotno površino sobe kot s samostoječim ventilatorjem, ki deluje le usmerjeno v določen pas sobe in ti povrh lahko še piha v glavo, kar ponavadi povzroča glavobole in prehlade.

POVZETEK:

Torej, če povzamem izsledke te raziskave, se nakup ali izdelava Geizeer / Gajzer naprave v bistvu ne splača glede na ekonomski učinek ampak če jo imaš vendarle malce prispeva k ugodnejšem počutju, če si pol metra v krogu nje in nima negativnih zdravstvenih posledic kot običajni namizni ventilator razen če si jo nastaviš v višino glave, kar ima lahko za posledico glavobol in prehlad. V tem primeru je bolje imeti stropni ventilator kot namizni ali samostoječi ventilator, kateri ima preveč negativnih zdravstvenih posledic, saj povzroča precej več prepiha v prostoru kot Gajzer, ki le nežno vpihava hladnejši zrak pol metra okrog sebe.
Vsi sicer omogočajo le znosnejše bivanje v vročih dneh, ker popolnega učinka prave klime ne dosega nobena od njih, saj so le cenejša izvedba, ki imajo tudi za toliko manjši učinek. Ravno tako ne odstranijo odvečne vlage, Gajzer jo celo nekaj vnese v prostor saj je hladilni vložek zamrznjen tudi od zunaj in po odtalitvi ostane za šilce vode na dnu vložišča hladilnega vložka, katera nato čez čas izpari, ampak ta vlaga sama ne omogoča presega presežne vlage (nad 70% RV) razen, če je zrak že toliko sam navlažen (ob nevihtah, kuhanju, tuširanju itd.)

Če povzamem njihovo teoretično razmerje moči:

Gajzer 1% : stropni ventilator 10% : AC klima 100% učinek 

Razmerje moči glede na površino prostora je sicer 1 : 20 za Gajzer proti stropnemu ventilatorju ampak Gajzer bi ob izenačitvi moči teoretično še ohladil prostor za clk 20°C kar ventilator dejansko ne more storiti, lahko pa povzroči občutek hlada za – 5°C kolikor je tudi razmerje 1 : 10.

 * – Rubrika oziroma kategorija “Do It Yourself / Naredi si sam” – kamor pravzaprav tudi spada, saj doslej se še kaj takega ni masovno izdelovalo oziroma se jih izdela v precej manjšem številu kot navaden namizni ventilator)

Avtor objave: I. K. (lastni prevod in priredba besedil iz angleščine)

Vir vsebine: geizeer.com /www.indiegogo.com / homeofthehuntress.wordpress.com
Objavljeno: 25.08.2017 @ 15:37

Advertisements

Posted on 25. avgusta 2017, in Dom, Hlajenje and tagged , . Bookmark the permalink. 2 komentarja.

  1. I had to rely on Google Translate to read this page, so I’m hoping I read everything as intended. This is a great followup! Thanks for going that extra step!

    • Post is in slovenian language only because in english is a lot posts already. It’s based on Your post and my experiences with it. Practice doesn’t always follows theory – mainly because of some unpredictable or hidden reason.

      Objava je le v slovenskem jeziku, ker v angleščini je že itak precej objav. Osnovana je na Vaši objavi in mojih izkušnjah s tem. Praksa ne sledi zmeraj teoriji – predvsem zaradi kakega nepredvidenega ali skritega razloga.

      Answer to:
      I had to rely on Google Translate to read this page, so I’m hoping I read everything as intended. This is a great followup! Thanks for going that extra step!

      Odgovor na:
      Moral sem se zanašati na Google Prevajalnik da sem prebral to stran, zato upam da sem prebral tako kot je bilo nameravano. To je odlično nadaljevanje! Hvala da ste šli ta dodaten korak!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo

%d bloggers like this: