Category Archives: Energenti

NAJPOMEMBNEJŠE MERSKE ENOTE ZA LESNA GORIVA [MKO.GOV.SI]

Kubični (ali volumni) meter (oznaka: m3) se uporablja kot merska enota za prostornino, ki je v celoti napolnjena z lesom (brez vmesnih praznih prostorov). Ta merska enota se navadno uporablja za okrogli les brez skorje, v drugih primerih pa ponazarja ekvivalente okroglega lesa.

Prostornina zloženega gradiva / Prostorninski meter (oznaka: prm) je merska enota, ki se uporablja za zložena drva. V literaturi je večinoma označen kot prm.

Prostornina nasutja / Nasuti (kubični) meter (oznaka: nm3) je merska enota, ki se uporablja za nasutje lesnih sekancev, lahko pa tudi za nasutje drv.

Prostornina lesnega goriva je odvisna od oblike, velikosti, homogenosti in razporeditve posameznih kosov lesa.

Tona je utežna mera, ki se v praksi pogosto uporablja za merjenje količin lesnega goriva. Pri navajanju in trgovanju z lesnimi gorivi na osnovi mase je pomembno poznavanje vsebnosti vode ali vlažnosti lesa. Tako ločimo tono suhe snovi (w=0 %) in tono sveže snovi.

Gostota nasutja je masa deleža trdnega goriva, deljena s prostornino zabojnika, ki ga lesno gorivo napolni v določenih razmerah. Gostota nasutja se lahko izraža kot kg/prm ali kg/nm3, odvisno od tega, ali je lesno gorivo zloženo (drva) ali nasuto (drva ali sekanci). Gostota nasutja je odvisna od velikosti ter homogenosti posameznih delcev, ki tvorijo praznine med kosi, ki so lahko večji ali manjši, odvisno od velikosti in oblike lesnih delcev (peleti, briketi, sekanci, polena) ter časa skladiščenja.

Gostota lesa (ρ) je razmerje med maso in volumnom lesa pri določeni lesni vlažnosti (u). Izražena je v g/cm3 ali kg/m3. Gostota zračno suhega lesa, to je pri u=12-15 %, se označuje s ρ12…15. Gostota absolutno (sušilnično) suhega lesa se označuje s ρ0.

Osnovna gostota (R) je razmerje med maso pri suhi osnovi in telesnino pri sveži osnovi. Lahko je tudi količnik med maso absolutno (sušilnično) suhega lesa in maksimalnim volumnom, ki ga ima svež les.

Energijska vrednost goriva izraža količino energije, ki se sprosti med popolnim izgoretjem enote mase goriva.

  • Kurilnost (Hi) (prej spodnja kurilna vrednost – net caloric value (NCV)) označuje tisto količino toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih. Voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C).
  • Zgorevalna toplota Hs (prej zgornja kurilna vrednost – gross caloric value): označuje vso toploto, ki se sprosti pri gorenju, vključno s toploto vodne pare v dimnih plinih (latentna toplota). V produktih izgorevanja se voda šteje kot tekočina.
    Enota za merjenje energije je joule, poleg tega uporabljamo še njene izpeljanke (kJ, MJ, PJ, itd.). Navadno  nam je bolj poznana druga oblika enote, Ws (wattsekunda, 1J = 1Ws), z izpeljankami, kot so Wh, kWh, MWh. Read the rest of this entry
Advertisements
Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo