Category Archives: Obrezovanje, redčenje in cepljenje drevja

Spomladansko in poletno cepljenje (KGZS-LJ)

Spomladansko cepljenje

Cepljenje za lub

Cepljenje za lub – vejica in cepič z dvema očescema

Cepljenje za lub – cepič vstavimo za lub in nato zavežemo ter zamažemo vse rane s cepilno smolo

Read the rest of this entry

Advertisements

Rez in cepljenje sadnega drevja (KLUBGAIA.COM)

Z rezjo se prvič srečamo že ob sajenju. Na kateri višini bomo odrezali šibo in vzgajali prvo etažo vej, je zagotovo prvo vprašanje. Prenizke poganjke bi moral odstraniti že strokovnjak v drevesnici, a se to redko zgodi. Ker teh poganjkov večinoma ne odstranimo, nas pozneje motijo pri košnji trave in okopavanju plevela pod drevesi.

Če je sadovnjak ograjen ali raste tam, kjer ni srn, sadno drevo oz. šibo odrežemo na višini 80 do 100 cm od tal. Ta višina zagotavlja, da prve veje ne bodo nikoli segale do tal in nas motile pri košnji.

Podlage in sadne vrste

Spomladi posvečamo našim sadnim drevesom največ pozornosti. Vse, kar naredimo v tem času, je tudi največ vredno. Potrebno je vedeti, da ista sorta, cepljena na šibko podlago, raste šibkeje od sadike, cepljene na bujno podlago. Z obrezovanjem pa ne moremo bistveno vplivati na končno višino drevesa.

Pri grmovnatih sadnih rastlinah (jagodičju) vzgojna rez ni tako zapletena in dolgotrajna. Ob sajenju je potrebno sadike prikrajšati na dva do tri očesa, posaditi malo bolj globoko kot so rasle v drevesnici, v naslednjih dveh do treh letih pa zgolj puščati do deset poganjkov.

Aktinidijo obrezujemo podobno kot vinsko trto, le poganjke puščamo daljše. Bistvo rezi aktinidije in seveda tudi vinske trte je v znanju, da ti dve rastlini obrodita na enoletnem poganjku, ki izrašča iz dvoletnega lesa. To je eno bistvenih znanj, ki jih moramo osvojiti, in rodnost aktinidije bo velika. Obrezovanje kostanja naj bo zaradi nevarnosti kostanjevega raka minimalno. Odstranimo predvsem bolne ali poškodovane veje. Read the rest of this entry

VIDEO: Rez sadnega drevja (DELOINDOM.SI)

Pred vrati je pomlad, pust je dokončno odgnal zimo, narava se bo prebudila in začel se bo nov krog del v sadovnjakih. V njih moramo v tem času opraviti eno pomembnejših opravil, obrezati in »ukrojiti« sadna drevesa. Naj se s tem ukvarja kdorkoli, izkušen ali neizkušen sadjar, vsakdo mora poznati lastnosti drevesa, ki ga bo obrezoval. Bistvo je skrito v »malenkostih«.

Rez je pogosto opravilo, zaradi katerega nas boli glava, saj je na drevesu od lanske pomladi zraslo veliko novih, dolgih navpičnih poganjkov. Ko se postavimo pred tako »kosmato« drevo, nas njegov videz potegne v podoben način rezi kot že vsa prejšnja leta – pretirano zniževanje višine, preobilno izrezovanje, predvsem krajšanje enoletnih poganjkov, skratka premočno in neustrezno rez. Read the rest of this entry

VIDEO: Cepljenje sadnih dreves (KLUBGAIA.COM)

Strokovnjak Kluba Gaia Matjaž Maležič nam v drevesnici Studenec prikazuje, kako cepiti drevo, če želimo vzgojiti novo sorto ali celo več sort na enem drevesu.

Read the rest of this entry

Cepljenje sadnega drevja: Čas, ko je les v soku (DELOINDOM.SI)

Kot ni v vsakem delu leta mogoče iz drevesnega lubja narediti piščalke, tako ni vsak letni čas primeren za cepljenje sadnega drevja. Za oboje mora biti les v soku – sadjarji s tem izrazom označujejo čas, ko narava poskrbi, da se rastlinski sokovi še posebej živahno pretakajo v drevesih in se lubje zlahka loči od lesa. Na pomlad so to tedni, ko brsti oživijo in sadno drevje zacveti. Takrat je tudi najprimernejši čas za spomladansko cepljenje. Drugi del leta, v katerem sokovi podobno oživijo in omogočijo dober spoj cepiča in podlage, je pozno poletje. Kako se cepljenja lotiti v tednih, ki prihajajo, in katere tehnike so najprimernejše avgusta in na začetku septembra, nam je pojasnil Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici.

Cepljenje je postopek, ki omogoči, da s spojitvijo cepiča in podlage kombiniramo lastnosti dveh sorodnih rastlin. Če cepimo denimo jablano, s cepičem ohranimo lastnosti sorte, s katere smo odrezali poganjek zanj, z izbiro podlage pa drevo prilagajamo rastnim in podnebnim razmeram in načinu oskrbe. Tako je na primer od izbire podlage odvisna velikost odraslega drevesa. Lahko gre za sejanec, ki zraste iz pečke, ali vegetativno razmnoženo podlago. Cepiti je mogoče na rastočo, ukoreninjeno podlago, ali kot se pravi v žargonu, za mizo. Drugi način se uporablja v drevesnicah, v katerih imajo podlage pred cepljenjem čez zimo shranjene v primerno vlažnih in hladnih razmerah, ali če kupimo tako podlago.

Cepljenje bo uspelo, če se bo pri spojitvi obeh prerezanih delov zeleni del ali kambij pri cepiču prekril z zelenim delom ali kambijem podlage. Kambij je plast celic med lesom in lubjem, po kateri se pretakajo hranila. Če sta dela pravilno združena, se kmalu začne tvoriti novo tkivo, ki pripomore k temu, da se začne rana ali mesto rezi zaraščati. Ker se morata podlaga in cepič tesno prilegati, je pomembno, da sta površini čim bolj gladki. Za to potrebujmo zelo oster cepilni nož. Da cepljenega mesta ne bi okužili, se rezi ne smemo dotikati, tudi nož (ali pri debelejših rezih žaga), morata biti čista.

Pri vseh načinih cepljenja je pomembno, da spoj cepiča in podlage utrdimo z vezivom (s trakovi elastike, PVC-folije, močnim izolirnim trakom ali vrvico) in vsa neprekrita ranjena mesta povsem premažemo s cepilno smolo. Vse preveze razen elastike, ki na soncu kmalu razpade, po mesecu in pol odstranimo, da se ne bi zažrle v tkivo. Cepilna smola prepreči izsušitev rastlinskih sokov. Prednost sodobnih cepilnih smol je, da vsebujejo fungicide in razkužijo ranjena mesta. Smole na bazi čebeljega voska v primerjavi z njimi niso elastične in rade razpokajo. Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo