Category Archives: Vinska trta

Trgatev v vinogradu (SAVEL-HOBI.NET)

S trgatvijo se praktično končajo dela v vinogradu.

Čas trgatve

Čas trgatve je odvisen od zrelosti in zdravstvenega stanja grozdja. Zrelo in zdravo grozdje je pogoj za dobro vino, zato poskušamo trgatev zavleči na čim poznejši datum, razen pri sortah, kjer bi s prepozno trgatvijo izgubili preveč dragocene kisline. Žal se je pri nas, tudi če je grozdje zdravo, razpasla grda navada, da trgamo prezgodaj. Le če grozdje gnije, ne moremo čakati s trgatvijo predolgo. S prezgodnjo trgatvijo dobimo mošt, ki ga moramo skoraj praviloma sladkati. To pa še ni najhuje, nezrelo grozdje da grobo, grenko in nezrelo vino brez skladnosti. Tako vino tudi težje kletarimo. Read the rest of this entry

Advertisements

Obdelovanje ali nega vinogradniške zemlje (SAVEL-HOBI.NET)

Vinograd prekopljemo, preorjemo, prerahljamo, prelopatimo, podrahljamo in podobno, glede na orodje ali stroj, ki ga pač uporabimo pri obdelovanju zemlje.

Učinki obdelovanja zemlje

Pri tem vselej zemljo zrahljamo in zdrobimo. Njeni debeli in drobni delci leže po obdelovanju v pisani zmešnjavi. Zemlja pri tem naraste, njena prostornina se poveča. Med temi deli in delci so votline in votlinice, po katerih se voda ne more vzpenjati, po njih in prek njih pa lahko pronica v globlje plasti. Ta sčasoma spreminja sestav, zrahljani sloj se seseda, prazni prostor se zmanjšuje, drobci zemlje se ulegajo vedno tesneje drug k drugemu, dokler se prerahljani del popolnoma ne usede. Če po takih tleh ne gazimo, če ni dežja, se zemlja počasi in enakomerno seseda, če pa po njej hodimo, vozimo in ob močnih nalivih se usedanje močno pospeši.

V zrahljano zemljo zelo močno doteka zrak. kar je prvi pogoj za življenje tal. Drobnoživke pravzaprav napravijo zemljo godno. Read the rest of this entry

Redno gnojenje vinograda (SAVEL-HOBI.NET)

Ko govorimo o gnojenju vinograda, imamo v mislih dodajanje hlevskega gnoja, komposta ali drugih organskih snovi, tudi šote. Na drugi strani pa dajemo tudi tako imenovana rudninska gnojila, ki vsebujejo rastlinam dostopna hranila. Gnoj, kompost, šota, rastline za zeleni podor in drugi organski odpadki vsebujejo ta hranila navadno v rastlinam dostopni obliki, vendar ne vedno v ugodnem razmerju. Če redno gnojimo z organskimi gnojili, izravnavamo ta nesorazmerja z umetnimi gnojili.

Hranila

Hranila, ki jih trta potrebuje in ki ji jih največ dodajamo, so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O), kalcij (CaO), magnezij (MgO), in tudi bor (B). Seveda je še veliko drugih, ki jih trta vgradi v večji ali manjši količini v svoj organizem in brez katerih se ne bi mogla razvijati in živeti. Hranila, ki jih rastlinam dodamo v obliki organske snovi ali gnojil, v zemlji ne ostanejo v prvotni obliki. Pravimo, da tla žive in se spreminjajo, z njimi se spreminja tudi hrana. Del hrane se spremeni v rastlinam dostopno obliko, del se veže v rastlinam nedostopne oblike, ki pa se sčasoma in pod določenimi pogoji zopet sproste v korist rastlin. Nekaj hranil voda izpere v večje globine, nekaj jih odnese iz zemljišča.

Ko določamo odmerke potrebnih količin hranil, se torej ne moremo ravnati le po tem, koliko trta potrebuje, temveč še zlasti po tem, kolikšen je izkoristek dodanih hranil in kakšne so njihove izgube na račun izpiranja in vezanja v rastlinam nedostopne oblike.

Veda o prehrani rastlin je torej zelo zamotana. Prav zato skušajo strokovnjaki vsaj približno določiti normative za gnojenje. Vinogradnik mora imeti nekatera osnovna merila, po katerih se lahko ravna pri gnojenju. Ti normativi pa ne smejo biti nekaj stalnega, nespremenljivega in dokončnega. Bodo naj le kot osnova, ki jo na podlagi vsakoletnih izkušenj in opazovanj ter analize tal prilagajamo potrebam vinograda. Read the rest of this entry

Zelena rez v rodnem vinogradu (SAVEL-HOBI.NET)

(ampelotehnična dela)

Ukrepi za usmerjanje razvoja trte

Rast zdravih in dobro prehranjenih trt je močna. Navadno požene trta spomladi več poganjkov (mladik), kot je potrebno za njen nujen obstoj in prehrano grozdja. Človek mora poseči v njen razvoj, ker bi jo drugače le težko obvladoval, zdivjala bi in se razrasla v goščavo. Zmanjšal bi se pridelek, kakovost grozdja bi bila slabša. Ukrepi, s katerimi lahko neposredno usmerjamo razvoj in rast trte v tej dobi so pletev, odstranjevanje grozdičev, prikrajševanje mladik, privezovanje in spravljanje mladik med žice, odstranjevanje zalistnikov ter vršičkanje. Seveda ne smemo pozabiti gnojenja in obdelovanja tal. Za boljše razumevanje smo prikazali na skici 9 (stran 9) rodno mladiko z nekaterimi njenimi organi. Read the rest of this entry

Brajde (SAVEL-HOBI.NET)

Primerno podnebje

Vinska trta uspeva v krajih s primernim podnebjem. V naših, slovenskih razmerah uspeva le na določenih legah, na osončenih pobočjih. Človek je izkoristil posebne mikroklimatske razmere v bližini bivališč, ob zgradbah in vrtovih. Začel je saditi vinsko trto tudi v krajih, kjer sicer ne bi mogla uspevati.

Brajda je stara oblika opore za vinsko trto, ki ima dandanes še poseben estetski pomen za okolje. Brajda daje nekaterim našim naseljem in vasem značilno podobo. Izkušnja, da lahko daje brajda tudi večje količine grozdja in vina, je spremenila nekatera predmestna naselja in vasi v prava vinogradniška območja. Žal v večini naselij prevladujejo neestetske, robustne in neurejene brajde, ki zlasti pozimi zelo kvarijo videz naših krajev. Read the rest of this entry

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo