Blog Archives

Brokoli (OKUSNIVRT.COM)

Brokoli je zelenjava, ki spada med križnice in je bogata z vitaminoma A in D. Najbolje raste in se razvija v hladnejšem delu leta.

brokoliKdaj in kako sejemo

Zgodaj spomladi prenesemo na gredo mlade hitro rastoče rastlinice. Za jesensko sajenje pa posejte brokoli že sredi poletja, da bodo rastline proti koncu poletja dovolj velike za presaditev na gredo.

Rastline posadite nekoliko globje kot so rastle v lončkih. Med kalicami pustite 45-60 cm razmaka, da bodo imele odrastle rastline dovolj prostora. Posamezne vrste ločite s slabim metrom prostora.

Pobiranje

Pri brokoliju nabiramo socvetja neodprtih cvetov skupaj z delom stebla, ki jih povezuje. Zeleni cvetni nastavki se najprej razvijejo na sredini socvetja, kasneje pa še v stranskih socvetjih. Brokoli poberemo, ko je socvetje povsem razvito (približno 10-15 cm premera), vendar še preden pride do odpiranja cvetov. Odstranitev osrednjih cvetov, bo vzpodbudila rast in razvoj stranskih socvetij, tako lahko brokoli nabiramo večkrat.

Nabrana socvetja brokolija skladiščite v hladilniku, saj bodo drugače kmalu postala vlaknasta in olesenela. Operite ga tik pred uporabo, saj bo moker brokoli v hladilniku hitro splesnil. V hladilniku bo brokoli zdržal približno 3-5 dni. Starejši poganjki lahko izgledajo v redu, vendar niso več okusni. Read the rest of this entry

Advertisements

#22 HRT Vrtlarica 15.04.2012 – (Mikoriza, gobe in izdelava sadilnih posodic)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

22. oddaja: 15. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 6
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (MIKORIZA, GOBE, IN IZDELAVA SADILNIH POSODIC)

Opis epizode: V tej VRTNARICI si poglejte kako mikorizne gobe pomagajo sadikam zelenjave, kako vzgojiti gobe bukov ostrigar in šampinjone, ter kako napraviti posodice za vzgojo sadik brez kakih stroškov.

Najprej pobere sadike iz kalilnice – leseni zaboj brez dna in steklenim pokrovom iz starega okna. Nato iz njega vzame tudi hren, sicer kupljen na tržnici jeseni in shranjen v mivki, kjer je odgnal liste, in ga posadi o ograji novega vrta. Zatem posadi še preostale sadike iz kalilnice – brokoli, por, zelje, cvetača, koleraba in ohrovt. K vsaki sadiki doda organsko gnojilo – glistino, sicer je lahko uležan hlevski gnoj ali kompost pomešan s suhim organskim gnojilom, in temeljito zalije.
Potem prikaže kakšne lastnosti ima dodatek mikroriznih gob v vodo za zalivanje na sadike zelenjave, s katerimi je v nekakšni simbiozi imenovani mikoriza, Goba dobiva minerale in vodo, a rastlina gobi vrača ogljikove hidrate (sladkor), katerih goba ne more pretvoriti, ker nima klorofila. Tako rastlina raste hitreje in je odpornejša na bolezni in sušo, medtem ko goba ima zagotovljena hranila. Mikorizne gobe, se v nekaj tednih pričvrstijo na korenine rastline in ustvarijo mrežo koreninic – miceliji po katerih potuje voda in hranilne snovi. Pomembno je da se rastline vzgajajo organsko brez motike in uporabe škodljivih škropiv, ker se drugače miceliji uničijo in simbioza izgine. Nato odkrije polivinilasto vrečo s štora z miceliji gob, katere je razmnožila preko pohištvenih moznikov,ki so bili prekriti z miceliji in vstavljeni v izvrtane luknje, in na katerem se že pokažejo razvite bele lise micelijev in ga zalije z vodo.
Zatem pokaže kako se gojijo šampinjoni. Na senčno gredico strese uležan hlevski gnoj – najbolje konjski ali oslovski. Ker so miceliji zaradi kaljivosti pomešani z zrni pšenice, strese bele micelije šampinjonov v mrežico, ki bo ščitila micelije pred glodavci in zavije v bunko, katero zaveže z žico. Take bunke micelijev šampinjonov z vratom navzdol posadi s sadilko na medvrstni razdalji 15 cm in globini 5 cm, luknje prekrije s tankim slojem komposta, ki zakrije bunke in temeljito zalije gredico s šampinjoni. Za zadrževanje vlage, ki je prvih 28 dni zelo pomembna, se uporabi slamnata ali senena zastirka v višini 15 cm. Po slabem mesecu kalitve se zastirka odstrani in po 3 tednih kasneje se bi morali pojaviti prvi šampinjoni.
Potlej pokaže še kako se z lepljivim trakom, ki ga oblepimo na steblo pod krošnjo sadnega drevja, ubranimo škodljivih žuželk in kako preprosto naredimo sadilne papirnate čašice iz odpornejšega časopisnega papirja, katerega ovijemo okrog valjaste oblike – npr. steklenice in spodnji del dna zatlačimo v notranjost čašice v katero nato lahko natresemo zemljo za presajanje. Take papirnate čašice lahko preprosto skupaj s sadikami vstavimo v sadilne luknje, saj se papir čez čas lepo razgradi.


U ovoj Vrtlarici pogledajte kako mikrorizne gljive pomažu presadnicama povrća, kako uzgojiti bukovače i šampinjone, te kako napraviti uzgojne posudice bez ikakvih troškova.

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo