Blog Archives

Vrt ali optimizem – Sobotna priloga časopisa DELO.SI

Kornelija Benyovsky Sostaric  - Sobotna

»Vrtnarjenje je odlična stvar za starejše ljudi. Prav tako zdravilno deluje na depresijo. Če imaš vrt, si vedno v akciji, imaš motivacijo, da prideš po zelenjavo, saj če je ne prideš pobrat pravočasno, je čez nekaj dni lahko že prestara. Vrt ponuja mentalni počitek. Smisel. Najhuje je, ko so ljudje izgubljeni in ne vedo, kam sami s sabo, ko nimajo kaj delati. Če imaš vrt, ni tako.«

Vrt Kornelije Benyovsky Šoštarić, avtorice knjige Zeleni kvadrat, in zakaj je vrtnarstvo prava veščina za 21. stoletje.

Na začetku je bil vrt. Razsvetljenski filozof Voltaire, obsesiven vrtnar, je v literarni klasiki Kandid ali optimizem ugotovil, da je dobro, če se kdaj v življenju spet vrnemo v vrt po smisel, delo in mir. In zdaj je tak čas, ko so vrtovi spet pomembni, ko je pridelovanje zdrave zelenjave dejavnost, pri kateri dihamo enakomerno in razumemo doslej neznano. Uči nas o potrpežljivosti, letnih časih, kako opazovati naravo. Še več, pridelovanje lastne hrane je lahko tudi politična drža, začetek oblikovanja novih socialnih in ekonomskih odnosov, na katere velike korporacije in vlade ne morejo vplivati.

Ko grem danes na kakšno zabavo, se ob kozarcu vina z znanci in prijatelji veliko pogovarjamo o vrtu, o tem, kakšen paradižnik smo pridelali, kakšna je bila letina krompirja, katera sorta špinače je najboljša. In beseda skoraj vedno nanese na knjigo hrvaške vrtnarice Kornelije Benyovsky Šoštarić Zeleni kvadrat, ki je letos spomladi izšla v slovenščini in takoj postala uspešnica. Ker so navodila za vrtnarjenje v njej jasna, življenjska, preprosta, učinkovita, zanimiva in ker njena avtorica verjame, da je vsak človek lahko vrtnar.

Vrt Kornelije Benyovsky Šoštarić, ki ga lahko vidimo v knjigi in televizijski oddaji Vrtnarica, je v resnici še lepši. Raj. Na jasi ob gozdu, ob leseni zagorski hišici sta zelenjavna vrta, obdana z ograjicama. V zraku roji čebel, nežno tišino vsake toliko časa prekine simpatično gaganje gosk in oglašanje puranov z dvorišča oddaljenega soseda.

Jesenski zelenjavni vrt je poseben. Barve so intenzivnejše, od žive oranžne do bleščeče temno zelene. Na njem vlada poseben mir, ki je drugačen od divjega poletnega vrvenja žuželk ali pomladnega svetlozelenega brstenja. Njen jesenski vrt je še posebej lep. Buhti od pridelkov, od graha do fižola, od solate do blitve, iz štora ob ograjici rastejo veliki bukovi ostrigarji. Ko je v njem še »vrtnarka«, se zdi, kot da gledamo renesančno sliko. Kornelija Benyovsky Šoštarić je želela postati slikarka; zdaj se zdi, da je njen vrt platno, na katerem meša barve in oblike. Na vrtu ni gred, ampak na njem vlada naravni red. Read the rest of this entry

Advertisements

Zeleni kvadrat – recenzija časopisa DELO.SI

eBesede - Zeleni kvadrat.indb

Vrt v Zagorju, 44km stran oziroma 30 minut vožnje iz Zagreba.

Veliko stvari na vrtu je skrivnostnih, nerazložljivih. Vsak vrtnar pozna zgodbo, ki jo opisuje Kornelija.

V zraku vonj po meti in baziliki, na gredicah še čisto majhni poganjki korenja in solate, skoraj popolna rastlinica boba, ki že steguje svoje vitice, kompostnik, v katerem slutimo deževnike, hišica iz bambusovih paličic za prijazne žuželke, zemlja za nohti in blato na škornjih. Pomladni vrt. Popolno popoldne.

Ko je francoski razsvetljenec Voltaire v svoji literarni uspešnici Kandid ali optimizem napisal,da je v življenju najpomembnejše to, da obdelujemo svoj vrt, so se vsi stoletja spraševali, kaj pomeni ta metafora – pa je mislil čisto dobesedno, saj je bil strasten vrtnar, zaljubljen v svojo zelenjavo.

Kdor ima vrt, se o njem veliko pogovarja. To so lepa klepetanja, podobna tistim, katero knjigo si prebral ali kaj boš skuhal. Mnogokrat gre za to, da si vrtičkarji delimo nasvete in izkušnje. Najboljši in najbolj dragoceni nasveti za vrt so seveda tisti, ki jih pozna mama in se jih je naučila od svoje mame, ta pa spet od svoje in tako nazaj.

Če bi morala na samotni otok odnesti samo eno knjigo o vrtnarjenju, bi to bila knjiga Zeleni kvadrat Kornelije Benyovsky Šoštarić (Založba eBesede.si, prevod Nikolaj Pečenko).

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo