Blog Archives

Kako sadimo in kdaj [GOJIJAGODE.COM]

Kitajsko jagodičevje: goji jagode

Vzgoja rastline  je zelo enostavna in nezahtevna. Gojimo jo lahko na prostem (vrt, njiva) ali v loncu. Vzgajamo jo lahko kot grm, drevo ali vzpenjalko. Rastlina Je zelo odporna na zmrzal in sušo.  Pozimi prenese temperature tudi do -20° C. Raste zelo bujno (tudi do 2,5 metra in več  na leto). Rastlina cveti z vijoličnimi cvetovi in rodi  od julija do septembra značilne rdeče plodove. Navadno je rastlina rodna pri 2-3 letih. 

SAJENJE:

  • Sadike goji jagod sadimo spomladi ali jeseni (sadike v lončkih čez celo leto)
  • Sadimo na izpostavljene sončne lege
  • Sadilna razdalja naj bo 1,5×2 m
  • Glede zemlje je nezahtevna rastlina (dobro raste tako v peščeni, kot tudi v težji zemlji – pazimo le da voda ne zastaja!)
  • Bolje rodi v alkalni kot v kisli zemlji (pH okoli 7), ustrezajo ji suha rastišča Read the rest of this entry
Advertisements

Aprilska opravila v vrtu

Spomladanska vrtna opravila

  • Začnite obrezovati sadno drevje gojeno na špalir ali kordon. Tako gojena drevesa obrezujemo v času aktivne rasti, da zmanjšamo njihovo razrast in spodbudimo tvorbo plodnih nastavkov.
  • Sedaj lahko obrezujete tudi češnje in slive, ki so občutljive na jesensko in zimsko obrezovanje.
  • Črni ribez in rodibnice, ki ste jih pognojili že konec zime, lahko za boljšo rast še enkrat pognojite.
  • Začnite zatirati plevel, ki se že veselo razrašča po gredah.
  • Opazujte rastline za znaki prvih listnih uši in jih pravočasno zatrite.
  • Poškropite jablane in hruške proti škrlupu.
  • Posadite krompir.
  • Posejte rdečo peso, korenje, kolerabo, solato, por, redkvico, spomladansko čebulo, grah in špinačo.
  • Posadite čebulice čebule, šalotke in česna.
  • V rastlinjaku lahko posejete paradižnik, papriko, kumare in jajčevce.
  • V rastlinjak ali na okenski polici lahko posejete baziliko, peteršilj, majaron in korinader.
  • Namnožite si timijan z grobanjem poganjkov.
  • Razdelite prevelike kupe mete in citronske melise, saj sta obe bujno rastoči začimbnici in bosta hitro prerasli njima namenjen prostor.

Vir vsebine: www.okusnivrt.com
Datum objave: 01.04.2013

Hranila in zelenjadnice (ZEMLJA.SI)

Zelenjadnice moramo preskrbeti s primerno količino glavnih hranil ali makrohranil (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo) in tudi z zadostno količino mikrohranil (bor, železo, cink, baker, mangan, molibden). Po drugi strani pa zelenjadnice ne prenašajo presežkov posamičnih hranil, ki so pogosto razlog za manjši sprejem posameznih hranil zaradi njihovega nasprotnega (antagonističnega) delovanja.

Kemična gnojila (soli) so zelo hitro topna, zato jih korenine lahko sprejmejo zelo hitro in brez težav. V kolikor uporabljamo le ta način gnojenja nimajo rastline možnosti izbire – sprejmejo kar jim je bolj dostopno. Prav tako lahko gnojimo preobilno. V listih se zato lahko zbira odvečna dušikova sol (luksuzna poraba). Lahko se spremeni osmotski tlak zaradi neravnovesij v bilanci soli ter s tem kroženje mineralov po rastlini (vdor vode v rastlinska tkiva). Organsko gnojenje v nasprotju deluje skladno z življenjem tal. Hranilne snovi se topijo počasi, po potrebi in so na razpolago rastlinam. Tako se lažje doseže enakomerna prehrana rastline z zdravo mešano hrano. Presežne hranilne snovi obdržijo mikroorganizmi in se zato tudi ne izpirajo tako hitro kot hitro topne kemične soli. Read the rest of this entry

Redno gnojenje vinograda (SAVEL-HOBI.NET)

Ko govorimo o gnojenju vinograda, imamo v mislih dodajanje hlevskega gnoja, komposta ali drugih organskih snovi, tudi šote. Na drugi strani pa dajemo tudi tako imenovana rudninska gnojila, ki vsebujejo rastlinam dostopna hranila. Gnoj, kompost, šota, rastline za zeleni podor in drugi organski odpadki vsebujejo ta hranila navadno v rastlinam dostopni obliki, vendar ne vedno v ugodnem razmerju. Če redno gnojimo z organskimi gnojili, izravnavamo ta nesorazmerja z umetnimi gnojili.

Hranila

Hranila, ki jih trta potrebuje in ki ji jih največ dodajamo, so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O), kalcij (CaO), magnezij (MgO), in tudi bor (B). Seveda je še veliko drugih, ki jih trta vgradi v večji ali manjši količini v svoj organizem in brez katerih se ne bi mogla razvijati in živeti. Hranila, ki jih rastlinam dodamo v obliki organske snovi ali gnojil, v zemlji ne ostanejo v prvotni obliki. Pravimo, da tla žive in se spreminjajo, z njimi se spreminja tudi hrana. Del hrane se spremeni v rastlinam dostopno obliko, del se veže v rastlinam nedostopne oblike, ki pa se sčasoma in pod določenimi pogoji zopet sproste v korist rastlin. Nekaj hranil voda izpere v večje globine, nekaj jih odnese iz zemljišča.

Ko določamo odmerke potrebnih količin hranil, se torej ne moremo ravnati le po tem, koliko trta potrebuje, temveč še zlasti po tem, kolikšen je izkoristek dodanih hranil in kakšne so njihove izgube na račun izpiranja in vezanja v rastlinam nedostopne oblike.

Veda o prehrani rastlin je torej zelo zamotana. Prav zato skušajo strokovnjaki vsaj približno določiti normative za gnojenje. Vinogradnik mora imeti nekatera osnovna merila, po katerih se lahko ravna pri gnojenju. Ti normativi pa ne smejo biti nekaj stalnega, nespremenljivega in dokončnega. Bodo naj le kot osnova, ki jo na podlagi vsakoletnih izkušenj in opazovanj ter analize tal prilagajamo potrebam vinograda. Read the rest of this entry

Gnojenje vrta

Zakaj gnojimo?

Vsak se občasno vpraša, kaj vsebuje hrana, ki jo kupi v trgovini. Koliko je v njej soli, kalorij, itd.? Kaj pa hrana za rastline? Ste se že kdaj pozanimali, kaj vsebujejo gnojila?
V gnojilih najdemo različna mineralna hranila, ki so pomembna za rast in razvoj rastlin. Gnojenje je torej enako kot naše prehranjevanje. Edina razlika je v tem, da se sorazmerno pogosto zgodi, da ljudje pravzaprav ne vedo, kaj gnojila vsebujejo in v kolikšni količini. Slednje je zelo pomembno, saj se lahko zgodi, da na gredo dodamo premalo ali preveč gnojila. Oboje je slabo. Pri »premalo« je zadeva povsem jasna – rastline ne dobijo dovolj hrane. Manj razumevanja pa ljudje kažejo pri tem, kaj je preveč. Tudi preveč dobrega je lahko slabo. Ne verjamete? Pripravite si svoj najljubši obrok, potem pa pojejte dvojno porcijo. Kako se boste počutili. Enako lahko preveč hranil škodi tudi rastlinam.

gnojenje

Kaj vsebujejo gnojila?

Rastline tekom svojega razvoja potrebujejo različna mineralna hranila. Med temi minerali najdemo tri, ki so nujno potrebni za rast in razvoj rastlin in so navadno v naravi v pomanjkanju. To so dušik (N), fosfor (P) in kalij (K). Popolna mineralna gnojila tako vsebujejo vse tri omenjene minerale (od tod oznaka NPK). Na etiketah je navadno podana koncentracija posameznega minerala v odstotkih. Oznaka “7:7:7” tako pomeni, da gnojilo vsebuje 7 % dušika, 7 % fosforja in 7 % kalija. Poleg mineralov, ki jih rastline potrebujejo v večjih količinah pa je še cel nabor drugih, ki jih potrebujejo v manjšem obsegu. Imenujemo jih mikrohranila ali elementi v sledeh. Read the rest of this entry

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo