Blog Archives

#26 HRT Vrtlarica 13.05.2012 – (Ključaste gredice, ekološko čebelarstvo in poceni vrtne rože)

26. oddaja: 13. maj 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 10
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (KLJUČASTE GREDICE, EKOLOŠKO ČEBELARSTVO IN POCENI VRTNE ROŽE)

Opis epizode: V novi VRTNARICI izvedite kako oblikovati vrtne gredice v obliki ključa, zakaj je ekološko čebelarstvo pomembno za obstanek čebel in kako brez mnogo stroškov vzgojiti vrtne rože.

Sredina maja je idealen čas za sajenje sadik rastlin, ki ljubijo toploto kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke in jajčevci.  Na novi vrtiček na cel dan osončeno gredico v obliki ključa posadi papriko. Ključasto obliko gredice dobi tako, da označi meje gredice s količki. Med papriko posadi tudi aromatične rastline, ki jo z listi, cvetovi ali koreninami ščitijo pred boleznimi in škodljivci kot naprimer zelena s svojim vonjem ščiti kapusnice pred metuljem kapusov belin. Nato v starem vrtu pobere docvetelo špinačo in na njeno mesto posadi papriko. Stari vrt je bil dobro pognojen jeseni zato bo dobro obrodil medtem ko novi vrt še ni dobro roden zato pripravi tekoče gnojilo iz komposta ali hlevske gnoja. V vedro vode namoči v juto ovit kompost, ki ga po 24 ura vzame ven iz vedra in strese nazaj na kompostnik, medtem ko tekoče gnojilo razredčeno uporabi za zalivanje v razmerju 1:10 (1 liter gnojila / 10 litrov vode).
Zatem se odpravi k ekološkem čebelarju Lovrotu Krniču, ki razloži karakteristike ekološkega čebelarjenja. Panj je večinoma narejen iz lesa medtem ko so kovinski deli iz nerjavečih kovin in dno panja je spodaj dodatno zaščiteno pred izpadom satov z izvlekljivim predalom. Pri pregledu satov uporabi trik z dimom, da se čebele umirijo in se najedo medu, za beg pred požarom, ki ga ni. Ta prevara traja le kratek čas zato mora čebelar hitro pregledati vse sate. Čebele so koristne žuželke saj oprašujejo rastline zato ni odveč če si omislite panj ali 2 v svojem vrtu kot bo to storila vrtnarka.
Za dobrodošlico čebelam se odloči posadi čimveč cvetja na katerem se bodo lahko pasle čebele. Najprej posadi ognjič (neven), ki ščiti ostale rastline, ki rastejo v njegovi bližini pred koreninsko ogorčico (nematoda). V bližino listnate zelenjave kot je solata posadi tudi kapucinko (dragoljub), katere listi so privlačni ušem zato pustijo zelenjavo pri miru. Posadi ga posebej pod paradižnikom, da s svojimi gostimi listi prepreči izhlapevanje vode in s tem nastanek paradižnikovega ožiga. K preventivni zaščiti pred korenovimi nematodami, ki zajedajo korenine in s tem prikrajšujejo rastlino za obilnejše plodove, sodi tudi žametnica ali tagetes (kadifica). Rože pa ne sodijo v vrt le zaradi koristi ampak predvsem zaradi lepote, ki pride do izraza ko vrt zacveti v vsem svojem sijaju.


U novoj Vrtlarici doznajte kako oblikovati povrtnjak s ključić gredicama, zašto je ekološko pčelarstvo važno za opstanak pčela i kako bez mnogo troškova uzgojiti vrtno cvijeće.

Read the rest of this entry

#25 HRT Vrtlarica 06.05.2012 – (Regrat, preobrazba v vrt in eko sadilka)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

25. oddaja: 6. maj 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 9
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (REGRAT, PREOBRAZBA V VRT IN EKO SADILKA)

Opis epizode: V tej VRTNARICI izveste vse o regratu, kako opuščeno javno zemljišče postane koristen vrt in kako eko sadilka prihrani čas in varuje vaš hrbet.

Najprej se vrtnarka skupaj s poznavalcem avtohtonih rastlin Istre, zbirateljem in zeliščarjem Frankom Zgrabličem iz zaselka Sveti Petar u šumi, odpravi v istrsko podeželje nabrati regrat, ki je v zdravilstvu uporaben v celoti in je poleg koprive, trpotca, in rmana (stolisnik) zelo koristna rastlina. Cvet regrata služi za izdelavo sirupa proti kašlju in marmelade, liste nabiramo za solato in sušimo za čaj medtem, ko steblo in koren nabiramo za zmanjševanje sladkorja pri diabetikih.
Zatem se odpravi v glavno mesto Istre – Pulo, kjer okrog 20 starejših meščanov obdeluje vrt na opuščenem javnem zemljišču blizu mestne bolnišnice. Več o tem povedo Nikola Draženovič, Magdalena Žmavčič in Cvitko Pleše.
Na koncu se spet vrne na svoj rodovit vrt, kjer že obilno raste špinača, čebula, solata in redkvica, ki se že lahko pobirajo. Potem pokaže eko sadilko, ki deluje na mehanski vzvod in je izum domačega hrvaškega izumitelja Ivice Kneziča iz Lepe Vesi. Uporablja se za sajenje sadik in večjih semen kot je grah.
Po saditvi sadik zelenjave jih je potrebno takoj dobro zaliti, medtem ko kapusnice kot so ohrovt, zelje in cvetača potrebujejo tudi hranila, ki jih lahko dobijo iz organskih gnojil, zato doda vodi za zalivanje tudi malo naravno tekoče gnojilo. Na 5 litrov vode zadostuje 0,5 litra koprivnega gnojila, ki je sicer zaradi velike vsebnosti dušika primerna za vso listnato zelenjavo kot je solata, blitva in špinača. Medtem ko je za čebulnice in plodovke kot so paradižnik, paprika in kumare bolj primerno gnojilo od gabeza in preslice, ker vsebuje več fosforja in kalija. Kopriva pa je poleg gnojila koristna tudi kot škropivo za zatiranje bolezni in škodljivcev še posebej proti listnim ušem, če jih namočimo v vodi od 12 do največ  24 ur. Medtem ko se gnojilo z dnevi ne spreminja, to za škropivo ne velja saj učinkuje le če je sveže pripravljeno in nerazredčeno z vodo.


U ovoj Vrtlarici saznajte sve o maslačku, kako napušteno javno zemljište postaje koristan vrt, kako eko sadilica štedi vrijeme i čuva leđa.

Read the rest of this entry

#10 HRT Vrtlarica 04.12.2011 – (Kozji gnoj, gobe ostrigar in mikoriza)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2
10. oddaja: 4. december 2011
Sezona / Epizoda: 1 / 10
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (KOZJI GNOJ, GOBE OSTRIGAR IN MIKORIZA)

Opis epizode: V novi VRTNARICI si poglejte zakaj je kozji gnoj odličen za male družinske vrtove, kako vzgojiti lastne gobe ostrigarje in kako te gobe pomagajo rastlinam.
(HRT spored)

Pašnik s kozami, ki so očistile zaraščen gozd z robidami in drugim trnastim grmičevjem, lastnik Rudolf in njegov sin Karlo Ivček pa kozji gnoj v glavnem prodata, čeprav ga tudi uporabljata za lastne potrebe. Vrtnarka uležan kozji gnoj raztrese po vrtu in ga z grabljami enakomerno razporedi po površini, ter za preprečitev uhajanja dušika iz gnoja pokrije površino s slamo ali senom. Nato uporabi uležan kozji gnoj tudi pri sajenju sadnega drevesa – lešnika, ker je bogat z biološkimi snovmi in ima  rahlo mrvičasto strukturo, ter ne vsebuje agresivnih kislin kot pri svinjskem ali kravjem gnoju, ki bi lahko požgal korenine sadike. Sledi pokrivanje na mraz občutljivih rastlin kot je klorodendron, čigar okrog korenin nasuje debelo plast kozjega gnoja in po vrhu zakrije z listjem. Nato pa še prikaže kako odlično se obnese kozji gnoj pri vzgoji kalifornijskih glist, katerim v zaboj nasuje mešanico gnoja, slame in zemlje od krtin in slame, zalije z vodo ter čez pol ure, ko se gliste že privadijo na novo okolje, doda za njihovo hrano še ostanke zelenjave in ostale ostanke iz gospodinjstva razen starega kruha, ker prej splesni kot ga gliste predelajo ter po vrhu zaboja pokrije s slamo.
Potem se loti vzgoje gob bukov ostrigar tako da v navrtane luknje narazen 10 cm po širini in 20 cm po višini, meter visokega odrezanega debla vstavlja z micelijem bukovega ostrigarja preraščene bukove moznike (valjasti vezniki pohištva), pokrije najprej vrh debla z vejicami iglavcev, da prepreči razvoj ostrigarjev tik pod vrhom nato pa še celotno deblo s črno plastično vrečo, da deblo čez zimo zadrži vlago, katero odstrani šele v začetku spomladi, ko tudi vkopljemo deblo za 20 cm v globino zemlje. Prve ostrigarje lahko pričakujemo v koncu pomladi, če pa deblo z micelijem postavimo čez zimo na 15-20°C pa boste prve ostrigarje ugledali še prej. Zatem dr. sc. Romano Božac, strokovnjak za gobe razloži vrste gob in kaj je mikoriza gob. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s koreninskim sistemom živih rastlin, predvsem dreves, s katerimi živijo v sožitju (simbioza), imenovamem mikoriza. Tako nekatere vrste gob (npr. tartufi) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem ogljikove hidrate), same pa drevo oskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi minerali.


U novoj Vrtlarici pogledajte zašto je kozji gnoj odličan za male obiteljske vrtove, kako uzgojiti vlastite bukovače, te kako gljive pomažu biljkama.
(HRT raspored)

Video:

HRTi

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo