Blog Archives

Robida Velikanka brez trnjev (GOJIJAGODE.COM)

Rubus Fructicosus Thornfree

Črni biser

robida brez trnjev

Veliki, sladki plodovi robide brez trnjev, ki jih otroci zelo radi obirajo 

Opis

Robida Thornless je starejša in uveljavljena sorta robid brez trnjev. Rodi zelo obilno, okus plodov je sladko-kiselkast. Cvet robide ima več pestičev – ti nato omesenijo in se povežejo v plod. Strokovno se temu plodu reče birni plod (fructus agregati). Robida Thornless rodi od začetka avgusta do mraza

V naravi je robida hrana številnim živalim – gosenice objedajo liste, sesalci (celo lisica) pa obožujejo plodove. Read the rest of this entry

Ribez

(Ribes)

Med priljubljeno grmičevje, ki se goji zaradi plodov, spadajo tudi ribezi. Rdeči ribez izvira iz treh evropskih vrst: Ribes rubrum, R. petraeum in R. sativum, medtem ko je črni ribez soroden z evropsko vrsto R. nigrum in azijsko vrsto R. ussuriense. Ribezom sorodni vrsti, ki jih pogosto najdemo na vrtovih sta tudi kosmulja (Ribes grossularia) in jošt (R. nigrum x hirtellum).

Rdeči ribez

Rastišče

Ribezi imajo radi jutranje sonce in senco čez opoldanski del dneva. Lahko jih gojimo tudi v senci večjih dreves. Glede tal ribezi niso preveč izbirčni, čeprav imajo rajši težja tla (z večjim deležem gline). Na peščenih tleh so rastline hitro izpostavljene suši, kar jim ne ustreza. Ne ustezajo pa jim tudi preveč bazična ali slana tla.

Oskrba

Za ribeze je pomembna dobra oskrba z vodo. Ob suši jih zalivajte vse, dokler niste pobrali plodov. Takrat se aktivna rast ustavi in rastlina potrebuje manj vode. Slabo zalite rastline so izpostavljene stresu in tako bolj občutljive za napade pepelaste plesni.

Vsako leto ribeze pognojite. Še posebej bodite pozorni na pomanjkanje kalija, ki se kaže kot sušeči se robovi listov. Pri dodajanju kalija ne uporabljajte kalijevega klorida, ker so ribezi občutljivi na sol (klor). Read the rest of this entry

Robidnice (maline in robide)

(Rubus)

Med zelo priljubljene koristne grmičevje spadajo tudi maline in robide, ki jih prištevamo k istemo rodu Rubus.

Maline

Rastišče

Maline in robide ima najraje s humusom bogata, dobro odcedna tla z rahlo kislim pH (6.0-6.5). Robide so pri tem nekoliko bolj odporne na težka tla in z njimi povezane bolezni rastlin. Pri sajenju malin in robid se moramo izogniti rastiščem, kjer so pred tem rastla sadna drevesa ali vinska trta, saj lahko pride do nastanka tumorja koreninskega vratu, ki ga povzroča bakterijaAgrobacterium tumefaciens. Prav tako pa jim po možnosti namenimo prostor odmaknjen od gred, na katerih gojimo razhudnikovke (nrp. jajčevki, paradižnik, paprika, itd.).

Sajenje

Maline in robide navadno gojimo v vrstah. Rastline posadimo nekoliko globje, kot so bile posajeje v vrtnariji. Med posameznimi rastlinami pustimo 60 cm razmaka, medtem ko naj bo med vrstami vsaj 2 m razmaka.

Vse vrste malin in robin navadno gojimo ob podpori, s čimer izboljšamo kvaliteto plodov in so olajšamo pobiranje. Izberemo lahko “T” ali “V” način podpore, ki pa ne vplivata na rast in plodenje. Pri “T” načinu je podporna žica pritrjena na podpornike, ki so oblikovani v obliki črke “T” ali v obliki križa. Pri “V” načinu pa po dva podpornika oblikujeta črko “V”. Read the rest of this entry

Aronija (GOJIJAGODE.COM)

Grm poln antioksidantov in vitaminov

aronia melanocarpa elata berries

Grm višine 1 – 1,5 m, sončna do pol-senčna lega. Cveti maja, dozori avgusta. Samooplodna, a plodnost boljša pri vsaj 2 rastlinah. Zelo odporna na mraz, sušo, bolezni, škodljivce in zato enostavna za ekološko pridelavo.

ZDRAVILNOST in UPORABA: Aronija je bogata z vitamini (C, E, B2, B6, folno kislino) in barvili antociani. Pripomore k boljšemu počutju, zagotavlja več energije, zavira proces staranja in ščiti pred negativnimi učinki prostih radikalov. Plodove je najbolje uživati sveže, sušene, predelane v marmelade.

 

 

 

 

Read the rest of this entry

#10 HRT Vrtlarica 04.12.2011 – (Kozji gnoj, gobe ostrigar in mikoriza)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2
10. oddaja: 4. december 2011
Sezona / Epizoda: 1 / 10
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (KOZJI GNOJ, GOBE OSTRIGAR IN MIKORIZA)

Opis epizode: V novi VRTNARICI si poglejte zakaj je kozji gnoj odličen za male družinske vrtove, kako vzgojiti lastne gobe ostrigarje in kako te gobe pomagajo rastlinam.
(HRT spored)

Pašnik s kozami, ki so očistile zaraščen gozd z robidami in drugim trnastim grmičevjem, lastnik Rudolf in njegov sin Karlo Ivček pa kozji gnoj v glavnem prodata, čeprav ga tudi uporabljata za lastne potrebe. Vrtnarka uležan kozji gnoj raztrese po vrtu in ga z grabljami enakomerno razporedi po površini, ter za preprečitev uhajanja dušika iz gnoja pokrije površino s slamo ali senom. Nato uporabi uležan kozji gnoj tudi pri sajenju sadnega drevesa – lešnika, ker je bogat z biološkimi snovmi in ima  rahlo mrvičasto strukturo, ter ne vsebuje agresivnih kislin kot pri svinjskem ali kravjem gnoju, ki bi lahko požgal korenine sadike. Sledi pokrivanje na mraz občutljivih rastlin kot je klorodendron, čigar okrog korenin nasuje debelo plast kozjega gnoja in po vrhu zakrije z listjem. Nato pa še prikaže kako odlično se obnese kozji gnoj pri vzgoji kalifornijskih glist, katerim v zaboj nasuje mešanico gnoja, slame in zemlje od krtin in slame, zalije z vodo ter čez pol ure, ko se gliste že privadijo na novo okolje, doda za njihovo hrano še ostanke zelenjave in ostale ostanke iz gospodinjstva razen starega kruha, ker prej splesni kot ga gliste predelajo ter po vrhu zaboja pokrije s slamo.
Potem se loti vzgoje gob bukov ostrigar tako da v navrtane luknje narazen 10 cm po širini in 20 cm po višini, meter visokega odrezanega debla vstavlja z micelijem bukovega ostrigarja preraščene bukove moznike (valjasti vezniki pohištva), pokrije najprej vrh debla z vejicami iglavcev, da prepreči razvoj ostrigarjev tik pod vrhom nato pa še celotno deblo s črno plastično vrečo, da deblo čez zimo zadrži vlago, katero odstrani šele v začetku spomladi, ko tudi vkopljemo deblo za 20 cm v globino zemlje. Prve ostrigarje lahko pričakujemo v koncu pomladi, če pa deblo z micelijem postavimo čez zimo na 15-20°C pa boste prve ostrigarje ugledali še prej. Zatem dr. sc. Romano Božac, strokovnjak za gobe razloži vrste gob in kaj je mikoriza gob. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s koreninskim sistemom živih rastlin, predvsem dreves, s katerimi živijo v sožitju (simbioza), imenovamem mikoriza. Tako nekatere vrste gob (npr. tartufi) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem ogljikove hidrate), same pa drevo oskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi minerali.


U novoj Vrtlarici pogledajte zašto je kozji gnoj odličan za male obiteljske vrtove, kako uzgojiti vlastite bukovače, te kako gljive pomažu biljkama.
(HRT raspored)

Video:

HRTi

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo