Blog Archives

Redno gnojenje vinograda (SAVEL-HOBI.NET)

Ko govorimo o gnojenju vinograda, imamo v mislih dodajanje hlevskega gnoja, komposta ali drugih organskih snovi, tudi šote. Na drugi strani pa dajemo tudi tako imenovana rudninska gnojila, ki vsebujejo rastlinam dostopna hranila. Gnoj, kompost, šota, rastline za zeleni podor in drugi organski odpadki vsebujejo ta hranila navadno v rastlinam dostopni obliki, vendar ne vedno v ugodnem razmerju. Če redno gnojimo z organskimi gnojili, izravnavamo ta nesorazmerja z umetnimi gnojili.

Hranila

Hranila, ki jih trta potrebuje in ki ji jih največ dodajamo, so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O), kalcij (CaO), magnezij (MgO), in tudi bor (B). Seveda je še veliko drugih, ki jih trta vgradi v večji ali manjši količini v svoj organizem in brez katerih se ne bi mogla razvijati in živeti. Hranila, ki jih rastlinam dodamo v obliki organske snovi ali gnojil, v zemlji ne ostanejo v prvotni obliki. Pravimo, da tla žive in se spreminjajo, z njimi se spreminja tudi hrana. Del hrane se spremeni v rastlinam dostopno obliko, del se veže v rastlinam nedostopne oblike, ki pa se sčasoma in pod določenimi pogoji zopet sproste v korist rastlin. Nekaj hranil voda izpere v večje globine, nekaj jih odnese iz zemljišča.

Ko določamo odmerke potrebnih količin hranil, se torej ne moremo ravnati le po tem, koliko trta potrebuje, temveč še zlasti po tem, kolikšen je izkoristek dodanih hranil in kakšne so njihove izgube na račun izpiranja in vezanja v rastlinam nedostopne oblike.

Veda o prehrani rastlin je torej zelo zamotana. Prav zato skušajo strokovnjaki vsaj približno določiti normative za gnojenje. Vinogradnik mora imeti nekatera osnovna merila, po katerih se lahko ravna pri gnojenju. Ti normativi pa ne smejo biti nekaj stalnega, nespremenljivega in dokončnega. Bodo naj le kot osnova, ki jo na podlagi vsakoletnih izkušenj in opazovanj ter analize tal prilagajamo potrebam vinograda. Read the rest of this entry

#26 HRT Vrtlarica 13.05.2012 – (Ključaste gredice, ekološko čebelarstvo in poceni vrtne rože)

26. oddaja: 13. maj 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 10
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (KLJUČASTE GREDICE, EKOLOŠKO ČEBELARSTVO IN POCENI VRTNE ROŽE)

Opis epizode: V novi VRTNARICI izvedite kako oblikovati vrtne gredice v obliki ključa, zakaj je ekološko čebelarstvo pomembno za obstanek čebel in kako brez mnogo stroškov vzgojiti vrtne rože.

Sredina maja je idealen čas za sajenje sadik rastlin, ki ljubijo toploto kot so paradižnik, paprika, kumare, bučke in jajčevci.  Na novi vrtiček na cel dan osončeno gredico v obliki ključa posadi papriko. Ključasto obliko gredice dobi tako, da označi meje gredice s količki. Med papriko posadi tudi aromatične rastline, ki jo z listi, cvetovi ali koreninami ščitijo pred boleznimi in škodljivci kot naprimer zelena s svojim vonjem ščiti kapusnice pred metuljem kapusov belin. Nato v starem vrtu pobere docvetelo špinačo in na njeno mesto posadi papriko. Stari vrt je bil dobro pognojen jeseni zato bo dobro obrodil medtem ko novi vrt še ni dobro roden zato pripravi tekoče gnojilo iz komposta ali hlevske gnoja. V vedro vode namoči v juto ovit kompost, ki ga po 24 ura vzame ven iz vedra in strese nazaj na kompostnik, medtem ko tekoče gnojilo razredčeno uporabi za zalivanje v razmerju 1:10 (1 liter gnojila / 10 litrov vode).
Zatem se odpravi k ekološkem čebelarju Lovrotu Krniču, ki razloži karakteristike ekološkega čebelarjenja. Panj je večinoma narejen iz lesa medtem ko so kovinski deli iz nerjavečih kovin in dno panja je spodaj dodatno zaščiteno pred izpadom satov z izvlekljivim predalom. Pri pregledu satov uporabi trik z dimom, da se čebele umirijo in se najedo medu, za beg pred požarom, ki ga ni. Ta prevara traja le kratek čas zato mora čebelar hitro pregledati vse sate. Čebele so koristne žuželke saj oprašujejo rastline zato ni odveč če si omislite panj ali 2 v svojem vrtu kot bo to storila vrtnarka.
Za dobrodošlico čebelam se odloči posadi čimveč cvetja na katerem se bodo lahko pasle čebele. Najprej posadi ognjič (neven), ki ščiti ostale rastline, ki rastejo v njegovi bližini pred koreninsko ogorčico (nematoda). V bližino listnate zelenjave kot je solata posadi tudi kapucinko (dragoljub), katere listi so privlačni ušem zato pustijo zelenjavo pri miru. Posadi ga posebej pod paradižnikom, da s svojimi gostimi listi prepreči izhlapevanje vode in s tem nastanek paradižnikovega ožiga. K preventivni zaščiti pred korenovimi nematodami, ki zajedajo korenine in s tem prikrajšujejo rastlino za obilnejše plodove, sodi tudi žametnica ali tagetes (kadifica). Rože pa ne sodijo v vrt le zaradi koristi ampak predvsem zaradi lepote, ki pride do izraza ko vrt zacveti v vsem svojem sijaju.


U novoj Vrtlarici doznajte kako oblikovati povrtnjak s ključić gredicama, zašto je ekološko pčelarstvo važno za opstanak pčela i kako bez mnogo troškova uzgojiti vrtno cvijeće.

Read the rest of this entry

#24 HRT Vrtlarica 29.04.2012 – (Novi vrt, lunin setveni koledar in priljubljene solate)

24. oddaja: 29. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 8
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (NOVI VRT, LUNIN SETVENI KOLEDAR IN PRILJUBLJENE SOLATE)

Opis epizode: V novi VRTNARICI izveste kako ustvariti novi vrt, kako koristiti Lunin setveni koledar in katere sorte solate imajo vrtnarji najraje.

Ustvarjanje novega vrta in prekopavanje s frezo, da se zrahlja zemlja od zemeljskih del bagerja. Po vrhu zemlje natrosi uležan hlevski gnoj in ga lepo z grabljami razporedi po vsej površini zemlje. Nato še enkrat s frezo prekoplje zemljo, da se hlevski gnoj vnese v gobji sloj zemlje, na kar nanese še slamnato zastirko, da zemlja zadrži čim več vlage. Nato v vodo v zalivalki  kane še preparat za spodbuditev rasti korenin, ki vsebuje endomikorizne in ektomikorizne glive ter koristne bakterije. S tem biološko aktiviramo vrt in trajnejše zagotovimo hranila rastlinam na vrtu kot pa samo s hlevskim gnojem, ki zagotovi hranila največ za 3 leta. S takim gnojenjem in zastiranjem moramo pozabiti na prekopavanje, saj bi le škodili mikroorganizmom v zemlji.
Potem vrtnarka pikira paradižnik volovsko srce in pokaže razliko med sadikami, ki so tretirane s kopeljo Hildegarde Von Bingen in tistimi, ki niso. Razlika je več kot očitna. Na koncu pladenj s pikiranci postavi na toplo mesto v kalilni rastlinjak.
Potlej pokaže, kako hitreje vzklije grah, če ga vsaj za eno noč namočimo v vodi preden ga posejemo.
Nato po napotku Luninega setvenega koledarja poseje oziroma posadi še korenaste vrste zelenjave kot so česen, rdeča pesa, redkvica, korenje, peteršilj in čebula. Več o uporabi Luninega setvenega koledarja, s katerim je nemka Maria Thun pred 50 leti prvič zapisala vrtnarske zakonitosti, pove Bernarda Orehovec, ki ga v hrvaški jezik prevaja že 25 let.
Na koncu pokaže še različne vrste solate in kako lahko hitro pripravimo solato iz različnih sort solate četudi še niso ustvarile glave.


U novoj Vrtlarici doznajte: kako formirati novi povrtnjak; kako koristiti Mjesečev sjetveni kalendar; koje sorte salata vrtlari najviše vole.

Read the rest of this entry

#22 HRT Vrtlarica 15.04.2012 – (Mikoriza, gobe in izdelava sadilnih posodic)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

22. oddaja: 15. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 6
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (MIKORIZA, GOBE, IN IZDELAVA SADILNIH POSODIC)

Opis epizode: V tej VRTNARICI si poglejte kako mikorizne gobe pomagajo sadikam zelenjave, kako vzgojiti gobe bukov ostrigar in šampinjone, ter kako napraviti posodice za vzgojo sadik brez kakih stroškov.

Najprej pobere sadike iz kalilnice – leseni zaboj brez dna in steklenim pokrovom iz starega okna. Nato iz njega vzame tudi hren, sicer kupljen na tržnici jeseni in shranjen v mivki, kjer je odgnal liste, in ga posadi o ograji novega vrta. Zatem posadi še preostale sadike iz kalilnice – brokoli, por, zelje, cvetača, koleraba in ohrovt. K vsaki sadiki doda organsko gnojilo – glistino, sicer je lahko uležan hlevski gnoj ali kompost pomešan s suhim organskim gnojilom, in temeljito zalije.
Potem prikaže kakšne lastnosti ima dodatek mikroriznih gob v vodo za zalivanje na sadike zelenjave, s katerimi je v nekakšni simbiozi imenovani mikoriza, Goba dobiva minerale in vodo, a rastlina gobi vrača ogljikove hidrate (sladkor), katerih goba ne more pretvoriti, ker nima klorofila. Tako rastlina raste hitreje in je odpornejša na bolezni in sušo, medtem ko goba ima zagotovljena hranila. Mikorizne gobe, se v nekaj tednih pričvrstijo na korenine rastline in ustvarijo mrežo koreninic – miceliji po katerih potuje voda in hranilne snovi. Pomembno je da se rastline vzgajajo organsko brez motike in uporabe škodljivih škropiv, ker se drugače miceliji uničijo in simbioza izgine. Nato odkrije polivinilasto vrečo s štora z miceliji gob, katere je razmnožila preko pohištvenih moznikov,ki so bili prekriti z miceliji in vstavljeni v izvrtane luknje, in na katerem se že pokažejo razvite bele lise micelijev in ga zalije z vodo.
Zatem pokaže kako se gojijo šampinjoni. Na senčno gredico strese uležan hlevski gnoj – najbolje konjski ali oslovski. Ker so miceliji zaradi kaljivosti pomešani z zrni pšenice, strese bele micelije šampinjonov v mrežico, ki bo ščitila micelije pred glodavci in zavije v bunko, katero zaveže z žico. Take bunke micelijev šampinjonov z vratom navzdol posadi s sadilko na medvrstni razdalji 15 cm in globini 5 cm, luknje prekrije s tankim slojem komposta, ki zakrije bunke in temeljito zalije gredico s šampinjoni. Za zadrževanje vlage, ki je prvih 28 dni zelo pomembna, se uporabi slamnata ali senena zastirka v višini 15 cm. Po slabem mesecu kalitve se zastirka odstrani in po 3 tednih kasneje se bi morali pojaviti prvi šampinjoni.
Potlej pokaže še kako se z lepljivim trakom, ki ga oblepimo na steblo pod krošnjo sadnega drevja, ubranimo škodljivih žuželk in kako preprosto naredimo sadilne papirnate čašice iz odpornejšega časopisnega papirja, katerega ovijemo okrog valjaste oblike – npr. steklenice in spodnji del dna zatlačimo v notranjost čašice v katero nato lahko natresemo zemljo za presajanje. Take papirnate čašice lahko preprosto skupaj s sadikami vstavimo v sadilne luknje, saj se papir čez čas lepo razgradi.


U ovoj Vrtlarici pogledajte kako mikrorizne gljive pomažu presadnicama povrća, kako uzgojiti bukovače i šampinjone, te kako napraviti uzgojne posudice bez ikakvih troškova.

Read the rest of this entry

#R5 HRT Vrtlarica 26.02.2012 – (Najboljše reportaže 5/6: #3)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2
R5. oddaja: 26. februar 2012
Sezona / Epizoda: 1 / R5
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (NAJBOLJŠE REPORTAŽE 5/6: #3)

Opis epizode: V nedeljski VRTNARICI si poglejte peto od šestih oddaj, ki nam prikazujejo najboljše reportaže iz pretekle sezone in uživajte v prizorih narave do 11. marca, ko se začne nova vrtnarska sezona.

#3 – V tej oddaji si poglejte skrivne okrasne vrtove družine Očič pri Zagrebu, spoznajte organski vrt družine Jeričević-Lesar, ki je zagrebški asfalt zamenjala z življenjem v Istri v vasi Furuli, ter izvedite zakaj je pomembno zastirati vrt.
Jesenska organska praha – prekrivanje gredic s hlevskim gnojem in/ali kompostom ter s zastirko iz slame ali sena, spomladansko zračenje zemlje s posebnimi ali običajnimi prekopalnimi vilami, priprava gredic za sejanje in sajenje z ročnim kultivatorjem, jesensko sajenje zimske solate in sejanje špinače.


U nedjeljnoj Vrtlarici pogledjate petu od 6 emisija koje nam donose najbolje reportaže iz protekle sezone i uživajte u kadrovima prirode do 11. ožujka kada započinje nova vrtlarska sezona.

Ob nedeljah na HTV 1 okrog 17:15

* * *

Za vse tiste, ki čutijo naravo kot del svojega življenja, za tiste, ki uživajo v lepoti zelenih rastlin in cvetja ter za tiste, ki so vrtnarstvo uvedli v svoj vsakdan, tu je oddaja VRTNARICA   (hrv. VRTLARICA). Izhajajoč iz stališča zaščite narave in lastnega zdravja, avtorica Kornelija Benyovsky Šoštarić , na podlagi že znane zgodbe o organski pridelavi zelenjave, sadja in cvetja, raziskuje še nova področja povezana z vrtnarstvom in zelenim rastlinskim svetom.
Razkriva pridelovalce, katerim so rastline strast in življenje, čudovito oblikovane vrtove ali načine na katere lahko rastline pripravimo, predelamo in uporabimo v vsakdanjem življenju. Izhodišče teh raziskovanj je avtoričin vrt nahajoč na zagorski strani pobočja Medvednice. To je mesto nenehnih poskusov z rastlinami, a je tudi mesto srečanj z zanimivi gosti, ki posredujejo lastne izkušnje o vzgoji ali uporabi rastlin.
Avtorica gre še dlje, potuje po Hrvaški in spoznava zanimiva mesta in ljudi, ki so svoje življenje vezali na vzgojo neke nenavadne vrste. Za vse tiste, ki se želijo zares sprostiti in uživati v navdihujoči vsebini in mnogih koristnih nasvetih, bo odslej nedeljsko popoldne rezervirano za VRTNARICO.

Za sve one koji prirodu osjećaju kao dio svog života, za one koji uživaju u ljepoti zelenih biljaka i cvijeća, za one koji su vrtlarstvo uveli u svoju svakodnevicu, tu je emisija Vrtlarica. Polazeći s pozicije zaštite prirode i vlastitog zdravlja, autorica Kornelija Benyovsky Šoštarić, uz već poznate priče o organskom uzgoju povrća, voća i cvijeća, istražuje i nova područja vezana uz hortikulturu i zeleni biljni svijet.
Otkriva uzgajivače kojima su biljke i strast i život, predivno oblikovane vrtove, ali i načine na koje biljke možemo pripremiti, preraditi i koristiti u svakodnevnom životu. Baza i ishodište tih istraživanja je autoričin vrt smješten na zagorskoj strani obronaka Medvednice. On je mjesto stalnih eksperimanata s biljakama, ali i mjesto susreta sa zanimljivim gostima koji prenose vlastita iskustva o uzgoju ili korištenju biljaka.
No, autorica polazi i dalje, putuje po Hrvatskoj i upoznaje zanimljiva mjesta i ljude koji su svoj život vezali uz uzgoj neke neobične vrste. Za sve one koji se žele doista opustiti i uživati u sadržaju koji će pružiti inspiraciju i mnoštvo korisnih ideja, nedjelja poslijepodne bit će od sada rezervirana za Vrtlaricu.
Ogled preteklih oddaj: www.hrt.hr/enz/vrtlarica/
Družbeno omrežje: www.facebook.com/pages/Kornelija-Benyovsky-Šoštarić/
Elektronska pošta: vrtlarica@hrt.hr
Urednica in voditeljica: Kornelija Benyovsky Šoštarić
Snemalec in režiser: Nino Šoštarić
Vir vsebine: www.hrt.hr – HRT prikazuje / Pretraži HRT: vrtlarica (lasten prevod iz hrvaščine)
Predvajano: HRT 1, 26. februar 2012 @ 17:15
Natural-Portal

V sožitju z naravo