Blog Archives

#22 HRT Vrtlarica 15.04.2012 – (Mikoriza, gobe in izdelava sadilnih posodic)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

22. oddaja: 15. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 6
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (MIKORIZA, GOBE, IN IZDELAVA SADILNIH POSODIC)

Opis epizode: V tej VRTNARICI si poglejte kako mikorizne gobe pomagajo sadikam zelenjave, kako vzgojiti gobe bukov ostrigar in šampinjone, ter kako napraviti posodice za vzgojo sadik brez kakih stroškov.

Najprej pobere sadike iz kalilnice – leseni zaboj brez dna in steklenim pokrovom iz starega okna. Nato iz njega vzame tudi hren, sicer kupljen na tržnici jeseni in shranjen v mivki, kjer je odgnal liste, in ga posadi o ograji novega vrta. Zatem posadi še preostale sadike iz kalilnice – brokoli, por, zelje, cvetača, koleraba in ohrovt. K vsaki sadiki doda organsko gnojilo – glistino, sicer je lahko uležan hlevski gnoj ali kompost pomešan s suhim organskim gnojilom, in temeljito zalije.
Potem prikaže kakšne lastnosti ima dodatek mikroriznih gob v vodo za zalivanje na sadike zelenjave, s katerimi je v nekakšni simbiozi imenovani mikoriza, Goba dobiva minerale in vodo, a rastlina gobi vrača ogljikove hidrate (sladkor), katerih goba ne more pretvoriti, ker nima klorofila. Tako rastlina raste hitreje in je odpornejša na bolezni in sušo, medtem ko goba ima zagotovljena hranila. Mikorizne gobe, se v nekaj tednih pričvrstijo na korenine rastline in ustvarijo mrežo koreninic – miceliji po katerih potuje voda in hranilne snovi. Pomembno je da se rastline vzgajajo organsko brez motike in uporabe škodljivih škropiv, ker se drugače miceliji uničijo in simbioza izgine. Nato odkrije polivinilasto vrečo s štora z miceliji gob, katere je razmnožila preko pohištvenih moznikov,ki so bili prekriti z miceliji in vstavljeni v izvrtane luknje, in na katerem se že pokažejo razvite bele lise micelijev in ga zalije z vodo.
Zatem pokaže kako se gojijo šampinjoni. Na senčno gredico strese uležan hlevski gnoj – najbolje konjski ali oslovski. Ker so miceliji zaradi kaljivosti pomešani z zrni pšenice, strese bele micelije šampinjonov v mrežico, ki bo ščitila micelije pred glodavci in zavije v bunko, katero zaveže z žico. Take bunke micelijev šampinjonov z vratom navzdol posadi s sadilko na medvrstni razdalji 15 cm in globini 5 cm, luknje prekrije s tankim slojem komposta, ki zakrije bunke in temeljito zalije gredico s šampinjoni. Za zadrževanje vlage, ki je prvih 28 dni zelo pomembna, se uporabi slamnata ali senena zastirka v višini 15 cm. Po slabem mesecu kalitve se zastirka odstrani in po 3 tednih kasneje se bi morali pojaviti prvi šampinjoni.
Potlej pokaže še kako se z lepljivim trakom, ki ga oblepimo na steblo pod krošnjo sadnega drevja, ubranimo škodljivih žuželk in kako preprosto naredimo sadilne papirnate čašice iz odpornejšega časopisnega papirja, katerega ovijemo okrog valjaste oblike – npr. steklenice in spodnji del dna zatlačimo v notranjost čašice v katero nato lahko natresemo zemljo za presajanje. Take papirnate čašice lahko preprosto skupaj s sadikami vstavimo v sadilne luknje, saj se papir čez čas lepo razgradi.


U ovoj Vrtlarici pogledajte kako mikrorizne gljive pomažu presadnicama povrća, kako uzgojiti bukovače i šampinjone, te kako napraviti uzgojne posudice bez ikakvih troškova.

Read the rest of this entry

Advertisements

#18 HRT Vrtlarica 18.03.2012 – (Začetek vrtnarske sezone, otoški vrt in jed iz topinamburja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

18. oddaja: 18. marec 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 2
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE, OTOŠKI VRT IN JED IZ TOPINAMBURJA)

Opis epizode: V nedeljo v VRTNARICI spoznajte kdaj se začne sezona vzgoje zelenjave v krajih s celinskim podnebjem, kako izbrati lego vrta na otoku, ter kaj se lahko skuha iz topinamburja, korenovk in mladih listov špinače.

Začetek vrtnarske sezone in s tem povezanih vrtnarski opravil. Najprej vrtnarka opleve gredico s špinačo, ki jo je posejala že jeseni. Na gredico, ki jo je jeseni po vrhu pokrila s kartonom, s kompostom in slamo, presadi mlade čebulice čebule, medtem ko na gredico, kjer ni kartona, namerava posaditi čebulček čebule. Ker so tla še mokra in zbita, jih prezrači z organskimi vilami. Če sadimo čebulo za glavice potem mora biti razmak med njimi 10-15 cm medtem ko je za mlado čebulo dovolj le kak cm, ker so ravni in ne rabijo veliko prostora. Posadi rdečo ptujsko in rumeno holandsko čebulo. Ker želi posaditi tudi domačo sorto čebule, je eno gredico predvidela tudi za sajenje kozjak čebule, ki raste v malih skupinah in jo je potrebno pred sajenjem razčesniti na posamezne čebulice, ki se posadijo plitko na majhne razmake, saj se tekom leta spojijo in povežejo v eno edinstveno skupino. Poleg čebule pa lahko zdaj sejemo tudi korenje, pastinjak in redkvico. Ker je seme korenja zelo majhno in bi lahko pri setvi padlo preveč semena na isto mesto, ga pomeša z drobnim peskom v lončku od kave, ki ima pokrovček za pitje. Po sejanju korenja na prezimno vzdignjeno gredico, ki je večidel pokrita z zimsko zaščito v obliki tunela iz vrbovih vej in agro tekstila, pazljivo na razmak poseje še redkvico in pastinjak, čeprav pri redkvici ni potrebna taka pozornost, ker ga je ponavadi itak potrebno redčiti. Po nanosu komposta po posejani vrstici in zalitju, prekrije z agro tekstilom.
Sledi izbira lege vrta na dalmatinskem otoku Sveti Klement, kjer začne pripravljati vrtiček ob zavetju okoliškega rastlinja, ki ščiti presajenke pred vetrom, kateri lahko hitreje posuši mlade rastline kot sonce. Po plevljenju in ravnanju tal doda po vrhu uležan ovčji hlevski gnoj. Na tako pripravljeno gredico presadi sadike letne solate, kolerabe, stroke česna, blitve, peteršilj, zelene in čebulčke kozjak čebule imenovane tudi ljutika, ki je tradicionalna dalmatinska kultura.
Potem zapusti otok in v Zagorju na poševnem prekopanem in oplevenem terenu ob robu njene parcele posadi topinambur. Po tem opravilu si zunaj na svežem zraku za kosilo skuha vrtnarsko obaro iz krompirja, zelene, korenja, špinače, česna in ostanka topinamburja pri sajenju.
Nato se ponovno vrne na svoj otoški vrt, ki je blizu vrta družine Meneghello, da na preostala prazna mesta posadi trajnico dalmatinski bolhač, ki ima lepe bele cvetove podobne marjeticam kateri vsebujejo naravni insekticid, ki moti delovanje živčevja žuželk. Ker na otoku ni slame ali sena za zastirko vrta nabere gozdno travo, ki jo je na otoku v izobilju in bo ščitila tla pred izsuševanjem vetra in sonca še posebej poleti.


U nedjelju u Vrtlarici doznajte kada počinje sezona uzgoja povrća u kontinentalnim krajevima, kako odabrati poziciju za povrtnjak na jednom otoku, te što se može skuhati od čičoke, korjenastog povrća i mladih listova špinata.

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo