Blog Archives

#60 HRT Vrtlarica 19.01.2014 – Okusi iz tal / Okusi iz tla

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

60. oddaja: 19. januar 2014
Sezona / Epizoda: 3 / 11
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: OKUSI IZ TAL / OKUSI IZ TLA

Opis epizode: V nedeljski Vrtlarici spoznajte zakaj je pomembna kvaliteta tal za organsko vzgojo korenaste zelenjave, poglejte kako vzgojiti redkvice na zabavni način in kako na enostaven način kisati repo.

Spomladanska priprava organskih tal – plevenje, rahljanje z rahljalnikom in gnojenje s kompostom in zeolitom za sejanje korenaste zelenjave kot je korenje, predstavitev vrst redkev kot je črna redkev, sejanje redkvice s pomočjo toaletnega papirja na katerega prilepimo semena s pomočjo lepila iz moke, prikaz razlike med blitvo in rdečo peso ter na koncu kako se pripravi kisanje repe v kozarcih.


U nedjeljnoj Vrtlarici doznajte zašto je kvaliteta tla važna za organski uzgoj korjenastog povrća, pogledajte kako uzgojiti rotkvice na zabavan način i kako na jednostavan način kiseliti repu.

Read the rest of this entry

Advertisements

Korenček (KALIA.SI)

korenje1Vzgoja

Korenček sodi skupaj s kolerabo med nepogrešljive vrtnine našega vrta. Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Le tako razvije velike korene. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem (isto velja za čebulo; tudi zato sta dobra soseda). Gnojimo s kompostom ali mineralnim gnojilom, npr. z Valentin specialnim mineralnim gnojilom za vrtnine. Hvaležen je za gnojenje z lesnim pepelom, kajti ta vsebuje kalij, ki ga korenček potrebuje. Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija (odvisno od sorte korenčka, prostora v vrtu in kako zelo radi ga jemo oz. kako dobro ga lahko uskladiščimo čez zimo). Značilno za korenčke je to, da seme zelo dolgo kali (3 – 4 tedne!). V slabših razmerah ga sejemo, dalj časa bo kalil. Spomladi zato posejano gredico obvezno prekrijemo z Valentin agrokopreno. Če smo ga sejali v družbi s čebulo, agrkopreno pustimo toliko časa, dokler mine nevarnost naleta čebulne muhe in korenčkove muhe (sredi maja). Obvezno ga sejemo v mešani družbi s čebulo, solato, redkvico, grahom, porom, krešo, zeljem, paradižnikom, saj samemu sebi ni dober sosed. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj semenom kopra. Da pa bomo vedeli, kam smo sejali, ga sejemo skupaj s semenom redkvice. Redkvica hitro kali. Paziti moramo, da redkvico pravočasno prepulimo in pustimo samo nekaj rastlin, tako da ustvarimo prostor za rast korenčku. Ko korenček vzkali (ko smo že obupali nad tem, da sploh bo), ga nato redno pulimo, tako da je na koncu med rastlinami okoli 5 cm prostora. Le tako se bodo razvili lepi in veliki koreni. Read the rest of this entry

#24 HRT Vrtlarica 29.04.2012 – (Novi vrt, lunin setveni koledar in priljubljene solate)

24. oddaja: 29. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 8
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (NOVI VRT, LUNIN SETVENI KOLEDAR IN PRILJUBLJENE SOLATE)

Opis epizode: V novi VRTNARICI izveste kako ustvariti novi vrt, kako koristiti Lunin setveni koledar in katere sorte solate imajo vrtnarji najraje.

Ustvarjanje novega vrta in prekopavanje s frezo, da se zrahlja zemlja od zemeljskih del bagerja. Po vrhu zemlje natrosi uležan hlevski gnoj in ga lepo z grabljami razporedi po vsej površini zemlje. Nato še enkrat s frezo prekoplje zemljo, da se hlevski gnoj vnese v gobji sloj zemlje, na kar nanese še slamnato zastirko, da zemlja zadrži čim več vlage. Nato v vodo v zalivalki  kane še preparat za spodbuditev rasti korenin, ki vsebuje endomikorizne in ektomikorizne glive ter koristne bakterije. S tem biološko aktiviramo vrt in trajnejše zagotovimo hranila rastlinam na vrtu kot pa samo s hlevskim gnojem, ki zagotovi hranila največ za 3 leta. S takim gnojenjem in zastiranjem moramo pozabiti na prekopavanje, saj bi le škodili mikroorganizmom v zemlji.
Potem vrtnarka pikira paradižnik volovsko srce in pokaže razliko med sadikami, ki so tretirane s kopeljo Hildegarde Von Bingen in tistimi, ki niso. Razlika je več kot očitna. Na koncu pladenj s pikiranci postavi na toplo mesto v kalilni rastlinjak.
Potlej pokaže, kako hitreje vzklije grah, če ga vsaj za eno noč namočimo v vodi preden ga posejemo.
Nato po napotku Luninega setvenega koledarja poseje oziroma posadi še korenaste vrste zelenjave kot so česen, rdeča pesa, redkvica, korenje, peteršilj in čebula. Več o uporabi Luninega setvenega koledarja, s katerim je nemka Maria Thun pred 50 leti prvič zapisala vrtnarske zakonitosti, pove Bernarda Orehovec, ki ga v hrvaški jezik prevaja že 25 let.
Na koncu pokaže še različne vrste solate in kako lahko hitro pripravimo solato iz različnih sort solate četudi še niso ustvarile glave.


U novoj Vrtlarici doznajte: kako formirati novi povrtnjak; kako koristiti Mjesečev sjetveni kalendar; koje sorte salata vrtlari najviše vole.

Read the rest of this entry

#21 HRT Vrtlarica 08.04.2012 – (Cvetenje dreves, enoletnice, zeliščna kopel in vzgoja krompirja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

21. oddaja: 8. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 5
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (CVETENJE DREVES, ENOLETNICE, ZELIŠČNA KOPEL IN KROMPIR)

Opis epizode: V VRTNARICI to nedeljo spoznajte katere vrste dreves cvetijo pred olistanjem, kako vzgojiti enoletne rože, kako zaščititi seme z zeliščnimi kopeli in kako najlažje vzgojiti krompir.

Najprej se vrtnarka odpravi na botanični vrt biološkega oddelka na naravoslovno-matematični fakulteti, ki obstaja že 120 let in je eden od najlepših delov glavnega mesta Hrvaške – Zagreba, kjer jo še posebej pritegnejo lepote raznovrstnih magnolij. Več o tem pove dr. sc. Vanja Stamenkovič.
Potem v svojem vrtu na gredico manjšo od 2 m², ki jo razdeli z ravnimi vejicami, poseje več vrst rož, katere označi z napisi na palčkah od sladoleda, da vemo, kje kaj raste. Po zalitju pokrije z vrbovim tunelom, da ščiti tla pred pticami in izsuševanjem. Nato med redkvico, korenje in solato poseje še borušico, ki preprečuje približevanje voluharjev.
Potlej preizkusi metodo zdravilke in redovnice Hildegarde Von Bingen, ki je razvila teorijo zaščite semena s pomočjo zeliščnih kopeli. Njeni eksperimenti so pokazali, lahko nekatere zdravilne rastline pohitrijo kalitev semena in povečajo odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivci. Da bi preverila ali ta metoda deluje, posebej poseje semena, ki so tretirana na tak način in taka ki so brez tretiranja. Kopel pripravi tako da v litru kuhane vode zmeša velikost jušne žlice zelišča baldrijana (odoljen), koprive, kamilice, stolisnika, regrata (maslačak) in skorjo hrasta. To pusti stati pokrito za en dan, nakar precedi in pomoči semena v tej kopeli za največ 30 minut. Vse te sestavine pa se sicer uporabljajo tudi v biodinamičnem vrtnarstvu dr. Rudolfa Steinerja, kar pomeni da je nanj vplivalo tudi njeno znanje.
Nato na gredico posadi čebulček čebule, katerega je nekaj tednov prej posadila v mešanico komposta in zeolita, substrata mineralnega porekla ki ima visoko sposobnost zadrževanje vode in hranil. Tako sajena čebula začne prej z vegetacijo, ker razvije bolj razvejane korenine, ki imajo zato večjo moč črpanja hranil in vode iz tal še posebej ob suši. Da zaščiti čebulo pred čebulno muho, poseje po sredini gredice s čebulo še vrstico korenja, ki ga ščiti s svojim vonjem. Potem preizkusi še eno Bingenino metodo za izboljšanje odpornosti rastlin. V mlečno kopel iz kozjega mleka pomoči semena rastlin. Sicer je v originalnih navodilih kravje mleko, a ker je kozje mleko dandanes bolj zdravo od kravjega se odloči za prvega.
Zatem pa še pokaže kako najlažje posadimo krompir na gredico, katero pokrijemo s časopisnim papirjem, ga omočimo, skozi luknje v papirju posadimo gomolje a le toliko da so kalčki v stiku z zemljo in prekrijemo s slamo ali senom, katero po potrebi dodamo še kasneje, ko iz sloja zastirke pokukajo listi krompirja in to je do izkopavanja vse.


U Vrtlarici ove nedjelje doznajte koje vrste drveća cvjetaju prije listanja, kako uzgojiti jednogodišnje cvijeće, kako zaštititi sjeme biljnim kupkama i kako najlakše uzgojiti krumpire.

Read the rest of this entry

#18 HRT Vrtlarica 18.03.2012 – (Začetek vrtnarske sezone, otoški vrt in jed iz topinamburja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

18. oddaja: 18. marec 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 2
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE, OTOŠKI VRT IN JED IZ TOPINAMBURJA)

Opis epizode: V nedeljo v VRTNARICI spoznajte kdaj se začne sezona vzgoje zelenjave v krajih s celinskim podnebjem, kako izbrati lego vrta na otoku, ter kaj se lahko skuha iz topinamburja, korenovk in mladih listov špinače.

Začetek vrtnarske sezone in s tem povezanih vrtnarski opravil. Najprej vrtnarka opleve gredico s špinačo, ki jo je posejala že jeseni. Na gredico, ki jo je jeseni po vrhu pokrila s kartonom, s kompostom in slamo, presadi mlade čebulice čebule, medtem ko na gredico, kjer ni kartona, namerava posaditi čebulček čebule. Ker so tla še mokra in zbita, jih prezrači z organskimi vilami. Če sadimo čebulo za glavice potem mora biti razmak med njimi 10-15 cm medtem ko je za mlado čebulo dovolj le kak cm, ker so ravni in ne rabijo veliko prostora. Posadi rdečo ptujsko in rumeno holandsko čebulo. Ker želi posaditi tudi domačo sorto čebule, je eno gredico predvidela tudi za sajenje kozjak čebule, ki raste v malih skupinah in jo je potrebno pred sajenjem razčesniti na posamezne čebulice, ki se posadijo plitko na majhne razmake, saj se tekom leta spojijo in povežejo v eno edinstveno skupino. Poleg čebule pa lahko zdaj sejemo tudi korenje, pastinjak in redkvico. Ker je seme korenja zelo majhno in bi lahko pri setvi padlo preveč semena na isto mesto, ga pomeša z drobnim peskom v lončku od kave, ki ima pokrovček za pitje. Po sejanju korenja na prezimno vzdignjeno gredico, ki je večidel pokrita z zimsko zaščito v obliki tunela iz vrbovih vej in agro tekstila, pazljivo na razmak poseje še redkvico in pastinjak, čeprav pri redkvici ni potrebna taka pozornost, ker ga je ponavadi itak potrebno redčiti. Po nanosu komposta po posejani vrstici in zalitju, prekrije z agro tekstilom.
Sledi izbira lege vrta na dalmatinskem otoku Sveti Klement, kjer začne pripravljati vrtiček ob zavetju okoliškega rastlinja, ki ščiti presajenke pred vetrom, kateri lahko hitreje posuši mlade rastline kot sonce. Po plevljenju in ravnanju tal doda po vrhu uležan ovčji hlevski gnoj. Na tako pripravljeno gredico presadi sadike letne solate, kolerabe, stroke česna, blitve, peteršilj, zelene in čebulčke kozjak čebule imenovane tudi ljutika, ki je tradicionalna dalmatinska kultura.
Potem zapusti otok in v Zagorju na poševnem prekopanem in oplevenem terenu ob robu njene parcele posadi topinambur. Po tem opravilu si zunaj na svežem zraku za kosilo skuha vrtnarsko obaro iz krompirja, zelene, korenja, špinače, česna in ostanka topinamburja pri sajenju.
Nato se ponovno vrne na svoj otoški vrt, ki je blizu vrta družine Meneghello, da na preostala prazna mesta posadi trajnico dalmatinski bolhač, ki ima lepe bele cvetove podobne marjeticam kateri vsebujejo naravni insekticid, ki moti delovanje živčevja žuželk. Ker na otoku ni slame ali sena za zastirko vrta nabere gozdno travo, ki jo je na otoku v izobilju in bo ščitila tla pred izsuševanjem vetra in sonca še posebej poleti.


U nedjelju u Vrtlarici doznajte kada počinje sezona uzgoja povrća u kontinentalnim krajevima, kako odabrati poziciju za povrtnjak na jednom otoku, te što se može skuhati od čičoke, korjenastog povrća i mladih listova špinata.

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo