Blog Archives

Gabez [SL.WIKIPEDIA.ORG]

Ruski gabez (Symphytum x uplandicum)

Ruski gabez (Symphytum x uplandicum)

Opis

Gabez (Symphytum officinale L.) je steblika iz družine Boraginaceae s črno korenino, podobno repi in velikimi, širokimi listi, ki nosijo majhne, zvončaste bele ali rahlo vijolične ali roza cvetove. Izvira iz Evrope in raste na vlažnih, mokrih in travnatih površinah. Razširjen je v Veliki Britaniji na bregovih rek in v jarkih. Zaradi vsestranske uporabnosti in raznolikosti je gabez že dolgo poznan med vrtnarji in zeliščarji. Še posebej zanimiva je sorta Bocking 14 ruskega gabeza (Symphytum x uplandicum). Ta sorta je bila razvita v 50. letih prejšnjega stoletja, razvil pa jo je Lawrence D Hills. Lawrence D Hills je bil ustanovitelj Henry Doubleday Research Association (vrtnarska organizacija, ki se je poimenovala po kvekerskem pionirju, ki je ruski gabez predstavil v Veliki Britaniji v začetku 20. stoletja), ki je s svojimi poizkusi začel v kraju Bocking, blizu začetnega doma organizacije. Od tod tudi ime sorte Bocking 14. Read the rest of this entry

Navadni gabez |SL.WIKIPEDIA.ORG]

Symphytum_officinale_01

Navadni gabez (Symphytum officinale)

Navadni gabez (znanstveno ime Symphytum officinale) je zdravilna rastlina in zelišče, ki raste po celotni Evropi; lahko zraste do višine 120 cm. Od drugih gabezov se navadni gabez razlikuje po svoji višini (gomoljasti gabez je precej nižji), po barvi cvetov (samo navadni ima vijoličaste cvetove) in po obliki korenin – te pri navadnem gabezu nikoli niso gomoljasto odebeljene.

Gabez ima zelo razvit koreninski sistem, ki iz okoliške prsti močno izčrpava vodo in tako suši in izrablja prst; zaradi tega ga kmetje močno zatirajo.

Korenina in listi se uporabljajo za zdravljenje težkih ran (tudi zagnojenih). To jim omogoča največja koncentracija alantoina v vseh rastlinah. Notranja uporaba gabeza se odsvetuje, saj vsebuje hepatotoksične pirolizidinske alkaloide.

Druga ljudska imena za to rastlino so: gabež, gavez, črni koren, izvinek, kostni celivec, opašica, skornik, svaljnik, … Read the rest of this entry

#25 HRT Vrtlarica 06.05.2012 – (Regrat, preobrazba v vrt in eko sadilka)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

25. oddaja: 6. maj 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 9
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (REGRAT, PREOBRAZBA V VRT IN EKO SADILKA)

Opis epizode: V tej VRTNARICI izveste vse o regratu, kako opuščeno javno zemljišče postane koristen vrt in kako eko sadilka prihrani čas in varuje vaš hrbet.

Najprej se vrtnarka skupaj s poznavalcem avtohtonih rastlin Istre, zbirateljem in zeliščarjem Frankom Zgrabličem iz zaselka Sveti Petar u šumi, odpravi v istrsko podeželje nabrati regrat, ki je v zdravilstvu uporaben v celoti in je poleg koprive, trpotca, in rmana (stolisnik) zelo koristna rastlina. Cvet regrata služi za izdelavo sirupa proti kašlju in marmelade, liste nabiramo za solato in sušimo za čaj medtem, ko steblo in koren nabiramo za zmanjševanje sladkorja pri diabetikih.
Zatem se odpravi v glavno mesto Istre – Pulo, kjer okrog 20 starejših meščanov obdeluje vrt na opuščenem javnem zemljišču blizu mestne bolnišnice. Več o tem povedo Nikola Draženovič, Magdalena Žmavčič in Cvitko Pleše.
Na koncu se spet vrne na svoj rodovit vrt, kjer že obilno raste špinača, čebula, solata in redkvica, ki se že lahko pobirajo. Potem pokaže eko sadilko, ki deluje na mehanski vzvod in je izum domačega hrvaškega izumitelja Ivice Kneziča iz Lepe Vesi. Uporablja se za sajenje sadik in večjih semen kot je grah.
Po saditvi sadik zelenjave jih je potrebno takoj dobro zaliti, medtem ko kapusnice kot so ohrovt, zelje in cvetača potrebujejo tudi hranila, ki jih lahko dobijo iz organskih gnojil, zato doda vodi za zalivanje tudi malo naravno tekoče gnojilo. Na 5 litrov vode zadostuje 0,5 litra koprivnega gnojila, ki je sicer zaradi velike vsebnosti dušika primerna za vso listnato zelenjavo kot je solata, blitva in špinača. Medtem ko je za čebulnice in plodovke kot so paradižnik, paprika in kumare bolj primerno gnojilo od gabeza in preslice, ker vsebuje več fosforja in kalija. Kopriva pa je poleg gnojila koristna tudi kot škropivo za zatiranje bolezni in škodljivcev še posebej proti listnim ušem, če jih namočimo v vodi od 12 do največ  24 ur. Medtem ko se gnojilo z dnevi ne spreminja, to za škropivo ne velja saj učinkuje le če je sveže pripravljeno in nerazredčeno z vodo.


U ovoj Vrtlarici saznajte sve o maslačku, kako napušteno javno zemljište postaje koristan vrt, kako eko sadilica štedi vrijeme i čuva leđa.

Read the rest of this entry

Gabez pozabljen od ljudi, cenijo ga čebele in kokoši… [VRTZIVLJENJA.BLOGSPOT.COM]

S kostnim celilcem ali črnim korenom, kot gabez drugače imenujemo, sem se prvič srečala po naključju, ko sem prebirala članke o permakulturnem kmetovanju. Permakultura je način življenja, je harmonični sistem bivanja z naravo, ki upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali ter jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine. Harmonija z naravo pa je možna samo tedaj, če opustimo prepričanje o naši večvrednosti nad svetom narave. Da pa ne bom zašla, se bom te teme lotila ob drugi priložnosti, ker si resnično zasluži mnogo pozornosti.

fotke gabezRazkošno simpatični Symphytum officinale v mojem vrtu

Gabez je v permakulturi cenjen, kot bogata zastirka z veliko kalija, izjemna čebelja paša, kokoši pa menda od požrešnosti kar ponorijo, če sem jim veliki, zeleni gabezovi listi ponudijo za posladek. Njegove zdravilne učinkovine pri ljudeh (le zakaj mu pravijo kostni celilec?) pa so me dokončno prepričale, da mora gabez, nujno dobiti svoje mesto tudi v mojem vrtu. Povpraševanje pri okoliških kmetih ni obrodilo sadu, mnogi celo vedeli niso zanj in počasi se je navidez enostavna želja spreminjala v misijo nemogoče. Tisti pač, ki ga poznajo, ga na svojih njivah ne marajo, ker ga imajo za hudo nadlogo, plevel. Kakšna razlika v razmišljanju in delovanju? Permakultura gabez izkorišča, kot dragoceno rastlino, tradicionalno kmetijstvo ga s herbicidi uničuje! Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo