Blog Archives

Izpopolnjevanje praznih mest in preoblikovanje vzgojnih oblik (SAVEL-HOBI.NET)

Življenjska doba trte je omejena in odvisna od načina izkoriščanje, nege, gnojenja in seveda sorte in podlage. Nekatere trte v vinogradu hitreje opešajo, druge odmrejo zaradi poškodb ali motenj v življenju trte. Tako nastanejo prazna mesta, ki jih, če je vinograd drugače še v redu, lahko izpopolnimo.

Skica 118

Skica 118

Skica 119

Skica 119

Stara in učinkovita metoda izpopolnjevanja praznih mest v vinogradu sta z vlačenicami (skica ) in z grebanicami (skica ). Enoletni les (rozge) se sčasoma ukorenini in lahko živi in rodi, ne da bi bile cepljene na ameriško podlago, tudi deset in več let.

Stare vinograde lahko preuredimo v bolj sodobne. Trta mora imeti še veliko življenjskih moči, da lahko prenese postopek preoblikovanja iz tako imenovanih ekstenzivnih oblik v bolj intenzivne oziroma iz nizkih oblik v višje. Read the rest of this entry

Opora vinske trte (SAVEL-HOBI.NET)

Skica 104

Žična opora je draga. Zato premislimo o tem, kakšne stebre bomo uporabili. Uporabljamo lahko lesene (kostanj, akacija, hrast), ki jih impregniramo in jim tako povečamo trajnost vsaj za eno tretjino. Armirani betonski stebri so težki in dragi, lažji so stebri iz prednapetega betona. Zelo primerne so železne cevi ali železo »L« ali »U« profila, ki jim zabetoniramo podstavke (skica ). Read the rest of this entry

Vzgojne oblike obrezovanja vinske trte (SAVEL-HOBI.NET)

Postopna vzgoja enoramnega kordona

Skica 80
Skica 80

Drugo leto po sajenju spomladi obrežemo najlepšo rozgo na dve očesi, vse druge odstranimo.
V drugem letu vzgojimo dve dolgi, dobro dozoreli rozgi (skica ).

Spomladi tretje leto narežemo najlepšo rozgo na dolgo. Pri dolžini upoštevamo bodočo višino debla in prvi podaljšek kordona. Bodoče deblo vsaj dvakrat prevežemo h kolu in dvakrat bodočo ramo kordona. Prehod iz debla v ramo kordona naj bo zelo dolg. Pri vezi pazimo, da bo zadnje oko na koncu kordona spodaj.

Med letom oplevemo na kolenu vse mladike, na deblu pa pustimo 1 do 2 mladik za ojačitev debla. Na kordonu oplevemo vse tiste mladike, ki jih ne potrebujemo za predvideno vzgojno obliko.

Spomladi naslednjega leta očistimo deblo, rozge na kordonu narežemo na reznike z 1 do 2 očesoma, rozgo na koncu kordona narežimo za podaljšek kordona in ga dvakrat privežimo na osnovno žico.

Podaljšek kordona med letom oplevemo in pustimo le mladike, ki so potrebne za predvideno vzgojno obliko. Oplevemo vse nepotrebne mladike in jalovke na reznikih dveletnega kordona. Pustimo le dve mladiki na vsakem rezniku. Deblo oplevemo. Preostale mladike pa primerno visoko vršičkamo. Read the rest of this entry

Obrezovanje ali »rez« vinske trte in vezanje (»vez«) šparonov (SAVEL-HOBI.NET)

Vinski trti z rezjo določamo in ohranjujemo obliko, s puščanjem večjega ali manjšega števila rodnih očes usmerjamo količino, posredno pa tudi kakovost grozdja oziroma vina iz tega grozdja.

Rez vinske trte je pomembno opravilo. Z vsakoletno rezjo ostro posegamo v njeno »življenje«, rušimo njen naravni razvoj in v tisočletjih pridobljene lastnosti. Trta je po naravi plezavka, ki se je v prazgodovini razvijala svobodno in dosegla velike razsežnosti.
Človek je koristil njene plodove in ko je spoznal njeno drugo uporabnost (vino), jo je začel razmnoževati. Sadil in vzgajal jo je tako, da si je olajšal delo in obiranje grozdja. Z rezjo jo je prisiljeval, da mu ni »zdivjala«. Tako človek tudi dandanes z obliko, ki ji jo daje in z vsakoletno »suho« ali »zeleno« rezjo poskuša uskladiti svoje koristi z zahtevami trte. Trta odmre ali hira, če ji ne pustimo, da razvije potrebno listno površino. Za človeka postane nezanimiva, če hkrati tudi ne rodi oziroma se izkoriščanje trte človeku več ne splača.
Dober vinogradnik je zlasti dober rezač, saj v pretežni meri z rezjo usklajuje svoje koristi s koristmi trte.
Pravilna rez trte zahteva od vinogradnikov, da spoznajo in poznajo življenje trte, vplive človeka na njeno življenje in lastnosti.
Vinogradniki različnih vinogradniških pokrajin so si omislili najrazličnejše vzgojne oblike trte in z več stoletnimi izkušnjami odbrali najprimernejše za njihove razmere, sorte, razširjene na njihovem območju ter za njihov način izkoriščanja.
V vsaki vinogradniški knjigi je opisanih več ali veliko različnih vzgojnih oblik. Vse vzgojne oblike imajo nekaj skupnega, vse vzdržujemo po skupnih pravilih. Za vinogradnika in za tistega, ki želi to postati, je torej pomembno, da spozna osnovna pravila. Le-ta mu omogočajo, da vzdržuje obliko trte in hkrati zagotovi stalen kakovostni pridelek. Read the rest of this entry

Oskrba mladega vinograda (SAVEL-HOBI.NET)

Kar v mladosti trte zamudimo, ne bomo nikoli več nadomestili v prihodnjih letih. Zato se ravnajmo po navodilih o oskrbi. S skrbno nego mlade trte podaljšujemo življenje vinograda.

Oskrba v prvem letu

Če želimo pridobiti eno leto rodnosti vinske trte, ne zanemarimo temeljite oskrbe v letu sajenja, in sicer:
po vsakem dežju razbijemo skorjo in pazimo, da bodo hribčki stalno prerahljani;
po vsakem nalivu popravimo hribčke, če jih je voda odplavila;
previsoko zagrnjene cepljenke odgrnemo, da bo le okoli 3 cm prsti nad cepičem;
ko očesa cepiča poženejo, ročno rahljamo hribčke in okoli poganjka z roko drobimo grude;
rumene ali rumenkaste poganjke vedno pokrivamo z rahlo prstjo;
odstranjujemo rosne korenine in ponovno zagrinjamo;
ko so poganjki 10 do 15 cm dolgi, odstranimo del prsti z vrha kupčka, vendar naj bo del cepiča, zlasti cepljeno mesto, zagrnjeno;
v drugi polovici julija ob oblačnem vremenu odstranimo hribčke in še enkrat porežemo rosne korenine. Če je poletje zelo vroče, cepljena mesta ponovno zagrnemo;
poganjke čim prej privežemo ob kol. Vežemo po potrebi do konca rasti;
tla temeljito in večkrat rahljamo;
če ob sajenju nismo uporabili hlevskega gnoja, lahko ob rahljanju dognojujemo z dušičnimi gnojili;
škropimo 1-krat do 2-krat tedensko do konca julija, pozneje le enkrat na teden do sredine septembra;
uporabljamo le organske fungicide (ne bakrenih pripravkov, ki povzročajo ožige);
jeseni trse dobro zagrnemo. Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo