Blog Archives

Revija BIOBRAZDA 11. številka 15.07.2015

logo

Poletna številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah
in kaj lahko v njej zanimivega preberete?

Povabili smo se k Antonu Komatu, znanemu okoljevarstveniku, ki ga tokrat spoznavamo kot vrtnarja. Razkazal nam je svoj čudovit vrt in razkril kar nekaj skrivnosti, zakaj mu vse tako lepo uspeva. »Bolj kot ekosistem deluje, bolj kot je zemlja rodovitna, manj dela je na vrtu,« trdi. Z njim pa smo se pogovarjali tudi o drugih aktualnih temah sedanjega časa. »Bralcem Biobrazde bi želel sporočiti to, kar vedno bolj postaja moje geslo: naše zdravje korenini v zdravju prsti. To ne pomeni samo, da moramo zdaj ekološko pridelovati in jesti to hrano, ampak pomeni še en korak naprej: ohranjati moramo živo prst. V prsti so vse sestavine, ki podpirajo naše zdravje.«

Je kolobarjenje na ekološkem vrtu nujno? Da, in ima veliko več prednosti kot si morda mislimo. Če isto rastlino (predvsem enoletnico) leta in leta gojimo na istem mestu, se radi razmnožijo škodljivci in bolezni. Poznamo pa tudi kolobarje, ki bogatijo zemljo ali preprečujejo zapleveljenost. Z njimi poskrbimo za pokritost zemlje čez zimo in pri tem upoštevamo, katere rastline se prenašajo med seboj. Piše Tamara Urbančič.

Vabilo k fotonatečaju »Nenavaden pridelek«

Vabimo vas, da nam pošljete fotografijo zanimivega pridelka, ki je letos zrasel na vašem vrtu. Pridelek naj bo zanimiv v smislu, da malce izstopa: je neobičajno velik ali majhen, nenavadne oblike ipd.
Fotografijo pošljite na urednistvo@biobrazda.si ter pripišite svoje ime, kraj ter kratek komentar, ki predstavlja fotografijo. Nekaj fotografij bomo nagradili, čim več pa jih objavili v naslednji številki.
1479fda3cc Read the rest of this entry

Revija BIOBRAZDA 10. številka 15.04.2015

logo

Nova, spomladanska številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah, v nadaljevanju pa le nekaj tem, med katerimi boste lahko prebirali:

V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali z gospo Meto Vrhunc, predsednico in eno izmed ustanoviteljev Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. »Biološko-dinamična metoda je najstarejša in do danes v svetu najodličnejša metoda pridelovanja resnično zdrave hrane. Pri velikih pridelkih zagotavlja trajno plodnost tal, ekološko ravnotežje, ohranja zdravje rastlin, živali in človeka.« Nekaj metod je v intervjuju tudi podrobneje predstavljenih.

Kot smo obljubili v prejšnji izdaji, ko smo predstavili inovacijo na področju vermikulture – vrtni stolp, smo ga tokrat sami izdelali in vam v članku podajamo točna navodila, če se odločite in ga naredite. Vrtni stolp je v samem bistvu sod na nogah z naluknjano cevjo v sredini. V odprtine (žepe) posadimo ali posejemo rastline, prostor zanje pa je tudi na vrhu. Bistvo ideje je predvsem v naluknjani cevi, saj lahko deževniki gomazijo in prehajajo med odpadki in zemljo ter za rastline, ki jih gojimo, predelujejo odpadno maso v vermikompost. Rešitev je odlična za tiste z malo prostora, saj vrt lahko vzdržuje do 50 rastlin na zelo majhni površini.
7b8d742dac

Read the rest of this entry

Revija BIOBRAZDA 9. številka 15.01.2015

logo
Nova, zimska številka revije Biobrazda je že na prodajnih policah

in prinaša zanimive članke ter za prihajajoči letni čas zelo uporabne teme.!

Pogovarjali smo se z dvema damama, ki ste jih kot voditeljici lahko spoznali v oddaji Vrtičkanje. Metka in Tina Ternjak, nasmejani in dobrovoljni Mariborčanki, sta nam povedali, kje pridobivata vrtnarske izkušnje, na kaj sta najbolj ponosni na vrtu, kako sta se soočili z novim medijskim izzivom kot voditeljici, izdali pa sta tudi njun recept za slastne bučne piškote.

Vermikultura, tudi tokrat smo ji na široko odprli vrata in sicer s povsem novo inovativno idejo za vertikalni vrt. Gre za t.i. »garden tower« – vrtni stolp, ki na prvi pogled sicer izgleda kot manjša izvedba vertikalnega vrta – je samo posoda, v katero nasujemo zemljo, v sredini pa ima luknjo. Bistvo njihove ideje pa je prav v tej naluknjani cevi, saj … Ah, vsega vam pa na tem mestu ne smemo izdati! Smo prvi v Sloveniji, ki pišemo o tem, zato le vzemite v roke pravo, ne virtualno Biobrazdo.

Matjaž Zupančič, strokovnjak na področju urejanja in vzdrževanja vrtov in parkov (www.vrtinmi.si), se je tokrat razpisal zanimivi tematiki: cepljenje sadnega drevja. V svojem članku z zelo nazornimi fotografijami prikaže, kako se pravilno lotiti cepljenja, kateri način je primeren za začetnike in že izkušene, kakšni morajo biti pogoji za uspešnost cepljenja, kako negovati rane, kdaj lahko pričakujemo, da bo precepljeno drevo polno obrodilo itd.

Zeliščna spiralna greda je primerna za majhne vrtove v urbanih naseljih ali kot estetična in praktična konstrukcija na večjem vrtu okoli hiše. Namen spirale je hitro priskrbeti sveža zelišča ali včasih tudi zelenjavo kuharici v hiši, zato jo postavimo čim bližje kuhinje. Kako se lotimo izdelave oziroma postavitve takega vrta (izbira primernega prostora in materiala, kam mora biti obrnjena, način zasaditve itd.) s praktičnimi primeri boste našli v novi številki.

2380f444cf Read the rest of this entry

Revija BIOBRAZDA 8. številka 15.10.2014

logo

Jesensko obarvana Biobrazda !

Pogovarjali smo se s Tinkaro Kovač, ki ima za sabo že kar nekaj vrtnarske kilometrine. In ko se je pred nekaj leti končno z družino ustalila v čisto svoji hiši v Lokvi na Krasu, si uredila čisto svoj vrt, na katerem je bila edina gospodarica, ji je prvo leto vrt zelo bogato obrodil. »Bila sem neumen kmet z najdebelejšim krompirjem,« smeje prizna, »vendar mi je že drugo leto narava pokazala, da je za dobro letino vseeno potrebno imeti kaj več znanja in izkušenj.« Zanimiv pogovor, v katerem razkriva, kaj jo na vrtu najbolj fascinira in kaj je letos počela s polži, si preberite v novi izdaji.
Matjaž Zupančič je odličen strokovnjak na področju urejanja in vzdrževanja vrtov in parkov (www.vrtinmi.si). Pa ne samo kot teoretik, temveč svoje znanje vsakodnevno preliva v prakso. Tokrat piše o podnebnih spremembah, ki smo jim priča vsak dan, še posebej letos. Vendar vedeti, zakaj, ni dovolj. Zato je napisal o tem, KAKO se lahko pripravimo na prihajajoče spremembe. »Ker naj nam bo jasno: okolje ne potrebuje varstva! Okolje je vedno bilo, je in bo, takšno ali drugačno! Okolje je na Luni, je na Marsu, drugačno je na Veneri. A nikjer ne more preživeti človek! Tudi na Zemlji bo v prihodnosti okolje s človekom ali brez njega – s stališča univerzuma je ta dilema povsem nepomembna«.

Aljaž Plankl je izkušen permakulturni načrtovalec. V svojem članku Vrt brez prekopavanja vam bo v besedi in sliki nazorno pokazal, kako se vrt vzdržuje in bogato obrodi brez »štihanja«, kar mnogi dolgoletni vrtičkarji velikokrat še vedno ne morejo verjeti. »Brez prekopavanja vrtnarim sedmo leto in poleg obilnih in zdravih pridelkov me vrt obdari tudi s kvalitetno, rahlo, rodno, zračno in živo zemljo«. Odličen članek!
6847ea0d43
Read the rest of this entry

Revija BIOBRAZDA 7. številka 15.07.2014

logo

Poletna številka revije Biobrazda polna zanimivih člankov in uporabnih tem.

Bili smo na obisku pri Viliju Resniku, ki je sicer vrtnarski začetnik, a velik entuziast. Vrt si je postavil popolnoma sam. »To je kotiček, kjer si človek lahko uredi misli, kjer uživa, ko vidi nekaj svojega. Zelenjava k sreči precej hitro raste in kmalu lahko vidiš izdelek.« Sanja, da bi vse pridelal sam in želimo mu, da bodo sanje kmalu postale resničnost.

Matjaž Zupančič,odličen strokovnjak na področju urejanja in vzdrževanja vrtov in parkov (www.vrtinmi.si) v praksi tokrat piše o vodi na vrtu. Ribnik ali mlaka je lahko prekrasen vrtni motiv, ki v prostor vnese mir, vodni odsev pa doda svetlobo, barvo in gibanje. »Ker ima beseda mlaka oz. mlakuža tudi slabšalni pomen, naj povem, da to ni in ne sme biti kotanja z usmrajeno zelenkasto ali rjavo vodo. Voda v preudarno in z znanjem zgrajeni mlaki je bistra, pitna in čistejša od tiste iz pipe.« Opozorilo: članek vas bo morda navdušil do te mere, da boste kmalu začeli preurejati svojo okolico.

Tamara Urbančič, ki živi na samooskrbni kmetiji in prideluje na ekološki način, nas bo v svojem članku naučila,kako si sami pridelamo semena. Pravi, da je najlažja pridelava semena, kjer je seme v plodu (stročnice, žita, bučnice) ali pa dozori v istem letu uporabe (solata, špinača). A v svojem članku Pridelava lastnih semen na vrtu se boste lahko poučili tudi, kako priti do domačih semenostalih vrtnin.

Vermikompostni ali deževnikov čaj – to odlično naravno gnojilo smo vam predstavili že v prejšnji številki. Tokrat pa članek nadgrajujemo, saj gnojilo lahko z dodajanjem različnih zelišč (npr. koprive, rman …) še izboljšate.  Recepti vas čakajo v reviji, kot tudi odgovori na vaša najbolj pogosta vprašanja o vermikompostnem čaju.

ef3215174b Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo