Blog Archives

Slive: čudoviti temni plodovi [OKUSNIVRT.COM]

slivaSlive so krasna drevesa, ki spomladi popestrijo naš vrt, proti koncu poletja pa nas razvajajo z okusnimi plodovi. Navadno cvetijo sorazmerno zgodaj v sezoni, pri čemer imajo tudi kratek čas cvetenja. Zaradi obojega so izpostavljene nevarnosti, da pozna pozeba uniči večino cvetov. Da preprečite pozebe, slive ne smete posaditi na rastišča, kjer se nabira hladen zrak (globeli) ali pred na vzhod obrnjenimi zidovi. Manjša drevesa lahko ponoči prekrijete in jih tako zaščitite pred pozebo.

Slive bodo najbolje uspevale na nekoliko težkih in vlažnih tleh, medtem ko jim suha rastišča na peščenih tleh ne odgovarjajo preveč. Idealna so nekoliko kisla tla (pH 6-6,5), saj lahko na alkalnih tleh pride do pomanjkanje železa. V primerjavi z jablanami in hruškami potrebujejo nekoliko več fosforja in dušika, vendar ne pretiravajte z gnojenjem, saj lahko preveč dušika vodi do občutljive rasti, ki je nagnjena k okužbam. Read the rest of this entry

Advertisements

Oreh pozna sorta [RAST-BS.SI]

FRANGUETTE – Franket – terminalni način rodnosti (večja krošnja)

Sadne sadike > Oreh
Zorenje: sredina oktobra
Je francoska sorta, oreh brsti po prvem maju. Plod je srednje velik, podolgovat z izrazito konico in šivom, luščina je tanka, čvrsta in lepe svetle barve. Jedrce je zelo svetlo, odličnega okusa in se lahko izlušči.

Rez in cepljenje sadnega drevja (KLUBGAIA.COM)

Z rezjo se prvič srečamo že ob sajenju. Na kateri višini bomo odrezali šibo in vzgajali prvo etažo vej, je zagotovo prvo vprašanje. Prenizke poganjke bi moral odstraniti že strokovnjak v drevesnici, a se to redko zgodi. Ker teh poganjkov večinoma ne odstranimo, nas pozneje motijo pri košnji trave in okopavanju plevela pod drevesi.

Če je sadovnjak ograjen ali raste tam, kjer ni srn, sadno drevo oz. šibo odrežemo na višini 80 do 100 cm od tal. Ta višina zagotavlja, da prve veje ne bodo nikoli segale do tal in nas motile pri košnji.

Podlage in sadne vrste

Spomladi posvečamo našim sadnim drevesom največ pozornosti. Vse, kar naredimo v tem času, je tudi največ vredno. Potrebno je vedeti, da ista sorta, cepljena na šibko podlago, raste šibkeje od sadike, cepljene na bujno podlago. Z obrezovanjem pa ne moremo bistveno vplivati na končno višino drevesa.

Pri grmovnatih sadnih rastlinah (jagodičju) vzgojna rez ni tako zapletena in dolgotrajna. Ob sajenju je potrebno sadike prikrajšati na dva do tri očesa, posaditi malo bolj globoko kot so rasle v drevesnici, v naslednjih dveh do treh letih pa zgolj puščati do deset poganjkov.

Aktinidijo obrezujemo podobno kot vinsko trto, le poganjke puščamo daljše. Bistvo rezi aktinidije in seveda tudi vinske trte je v znanju, da ti dve rastlini obrodita na enoletnem poganjku, ki izrašča iz dvoletnega lesa. To je eno bistvenih znanj, ki jih moramo osvojiti, in rodnost aktinidije bo velika. Obrezovanje kostanja naj bo zaradi nevarnosti kostanjevega raka minimalno. Odstranimo predvsem bolne ali poškodovane veje. Read the rest of this entry

Oreh: včasih ga je imela vsaka domačija [DELOINDOM.SI]

Oreh, mogočno in dolgoživo drevo, je že od nekdaj zvest spremljevalec slovenskega podeželja. Simbolizira trdnost in močno voljo, daje slastne plodove in senco, odganja mrčes, gosti ptice in veverice, na koncu pa iz njega izdelajo dragocene mizarske izdelke. Najpogosteje ga sadimo zaradi krhkih jedrc, ki se skrivajo v oleseneli luščini. Ta jih varuje pred boleznimi in škodljivci ter poskrbi, da ostanejo okusna vse od ene bratve do druge.

Standardne sorte razvijejo večja drevesa in jih sadimo vsaj šest metrov od hiše.

Standardne sorte razvijejo večja drevesa in jih sadimo vsaj šest metrov od hiše.

Včasih so bili orehi na mizi predvsem v praz­ničnih dneh, v znameniti orehovi potici, zdaj se uveljavljajo v kulinariki nasploh. Odlično se podajo k raznovrstnim jedem, še bolje je, če jih sproti luščimo in uživamo surova jedrca. Hladno stiskano orehovo olje in grenki orehovec pa sta sploh nekaj posebnega, tako za zdravje kot lepoto. Read the rest of this entry

#22 HRT Vrtlarica 15.04.2012 – (Mikoriza, gobe in izdelava sadilnih posodic)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

22. oddaja: 15. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 6
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (MIKORIZA, GOBE, IN IZDELAVA SADILNIH POSODIC)

Opis epizode: V tej VRTNARICI si poglejte kako mikorizne gobe pomagajo sadikam zelenjave, kako vzgojiti gobe bukov ostrigar in šampinjone, ter kako napraviti posodice za vzgojo sadik brez kakih stroškov.

Najprej pobere sadike iz kalilnice – leseni zaboj brez dna in steklenim pokrovom iz starega okna. Nato iz njega vzame tudi hren, sicer kupljen na tržnici jeseni in shranjen v mivki, kjer je odgnal liste, in ga posadi o ograji novega vrta. Zatem posadi še preostale sadike iz kalilnice – brokoli, por, zelje, cvetača, koleraba in ohrovt. K vsaki sadiki doda organsko gnojilo – glistino, sicer je lahko uležan hlevski gnoj ali kompost pomešan s suhim organskim gnojilom, in temeljito zalije.
Potem prikaže kakšne lastnosti ima dodatek mikroriznih gob v vodo za zalivanje na sadike zelenjave, s katerimi je v nekakšni simbiozi imenovani mikoriza, Goba dobiva minerale in vodo, a rastlina gobi vrača ogljikove hidrate (sladkor), katerih goba ne more pretvoriti, ker nima klorofila. Tako rastlina raste hitreje in je odpornejša na bolezni in sušo, medtem ko goba ima zagotovljena hranila. Mikorizne gobe, se v nekaj tednih pričvrstijo na korenine rastline in ustvarijo mrežo koreninic – miceliji po katerih potuje voda in hranilne snovi. Pomembno je da se rastline vzgajajo organsko brez motike in uporabe škodljivih škropiv, ker se drugače miceliji uničijo in simbioza izgine. Nato odkrije polivinilasto vrečo s štora z miceliji gob, katere je razmnožila preko pohištvenih moznikov,ki so bili prekriti z miceliji in vstavljeni v izvrtane luknje, in na katerem se že pokažejo razvite bele lise micelijev in ga zalije z vodo.
Zatem pokaže kako se gojijo šampinjoni. Na senčno gredico strese uležan hlevski gnoj – najbolje konjski ali oslovski. Ker so miceliji zaradi kaljivosti pomešani z zrni pšenice, strese bele micelije šampinjonov v mrežico, ki bo ščitila micelije pred glodavci in zavije v bunko, katero zaveže z žico. Take bunke micelijev šampinjonov z vratom navzdol posadi s sadilko na medvrstni razdalji 15 cm in globini 5 cm, luknje prekrije s tankim slojem komposta, ki zakrije bunke in temeljito zalije gredico s šampinjoni. Za zadrževanje vlage, ki je prvih 28 dni zelo pomembna, se uporabi slamnata ali senena zastirka v višini 15 cm. Po slabem mesecu kalitve se zastirka odstrani in po 3 tednih kasneje se bi morali pojaviti prvi šampinjoni.
Potlej pokaže še kako se z lepljivim trakom, ki ga oblepimo na steblo pod krošnjo sadnega drevja, ubranimo škodljivih žuželk in kako preprosto naredimo sadilne papirnate čašice iz odpornejšega časopisnega papirja, katerega ovijemo okrog valjaste oblike – npr. steklenice in spodnji del dna zatlačimo v notranjost čašice v katero nato lahko natresemo zemljo za presajanje. Take papirnate čašice lahko preprosto skupaj s sadikami vstavimo v sadilne luknje, saj se papir čez čas lepo razgradi.


U ovoj Vrtlarici pogledajte kako mikrorizne gljive pomažu presadnicama povrća, kako uzgojiti bukovače i šampinjone, te kako napraviti uzgojne posudice bez ikakvih troškova.

Read the rest of this entry

Skrinjica sreče

Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta. (Johann Wolfgang von Goethe)

Arboretum

Arboretum Volčji Potok

Glicinija

Da, gospod!

Tajci -ts blog

Vsega po malem

Permakultura za telebane

ali: kako se lotiš življenja in pri tem uživaš

Permakultura pa ti

O permakulturi in o vsem drugem, kar bi te mogoče zanimalo