Blog Archives

#24 HRT Vrtlarica 29.04.2012 – (Novi vrt, lunin setveni koledar in priljubljene solate)

24. oddaja: 29. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 8
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (NOVI VRT, LUNIN SETVENI KOLEDAR IN PRILJUBLJENE SOLATE)

Opis epizode: V novi VRTNARICI izveste kako ustvariti novi vrt, kako koristiti Lunin setveni koledar in katere sorte solate imajo vrtnarji najraje.

Ustvarjanje novega vrta in prekopavanje s frezo, da se zrahlja zemlja od zemeljskih del bagerja. Po vrhu zemlje natrosi uležan hlevski gnoj in ga lepo z grabljami razporedi po vsej površini zemlje. Nato še enkrat s frezo prekoplje zemljo, da se hlevski gnoj vnese v gobji sloj zemlje, na kar nanese še slamnato zastirko, da zemlja zadrži čim več vlage. Nato v vodo v zalivalki  kane še preparat za spodbuditev rasti korenin, ki vsebuje endomikorizne in ektomikorizne glive ter koristne bakterije. S tem biološko aktiviramo vrt in trajnejše zagotovimo hranila rastlinam na vrtu kot pa samo s hlevskim gnojem, ki zagotovi hranila največ za 3 leta. S takim gnojenjem in zastiranjem moramo pozabiti na prekopavanje, saj bi le škodili mikroorganizmom v zemlji.
Potem vrtnarka pikira paradižnik volovsko srce in pokaže razliko med sadikami, ki so tretirane s kopeljo Hildegarde Von Bingen in tistimi, ki niso. Razlika je več kot očitna. Na koncu pladenj s pikiranci postavi na toplo mesto v kalilni rastlinjak.
Potlej pokaže, kako hitreje vzklije grah, če ga vsaj za eno noč namočimo v vodi preden ga posejemo.
Nato po napotku Luninega setvenega koledarja poseje oziroma posadi še korenaste vrste zelenjave kot so česen, rdeča pesa, redkvica, korenje, peteršilj in čebula. Več o uporabi Luninega setvenega koledarja, s katerim je nemka Maria Thun pred 50 leti prvič zapisala vrtnarske zakonitosti, pove Bernarda Orehovec, ki ga v hrvaški jezik prevaja že 25 let.
Na koncu pokaže še različne vrste solate in kako lahko hitro pripravimo solato iz različnih sort solate četudi še niso ustvarile glave.


U novoj Vrtlarici doznajte: kako formirati novi povrtnjak; kako koristiti Mjesečev sjetveni kalendar; koje sorte salata vrtlari najviše vole.

Read the rest of this entry

#22 HRT Vrtlarica 15.04.2012 – (Mikoriza, gobe in izdelava sadilnih posodic)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

22. oddaja: 15. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 6
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (MIKORIZA, GOBE, IN IZDELAVA SADILNIH POSODIC)

Opis epizode: V tej VRTNARICI si poglejte kako mikorizne gobe pomagajo sadikam zelenjave, kako vzgojiti gobe bukov ostrigar in šampinjone, ter kako napraviti posodice za vzgojo sadik brez kakih stroškov.

Najprej pobere sadike iz kalilnice – leseni zaboj brez dna in steklenim pokrovom iz starega okna. Nato iz njega vzame tudi hren, sicer kupljen na tržnici jeseni in shranjen v mivki, kjer je odgnal liste, in ga posadi o ograji novega vrta. Zatem posadi še preostale sadike iz kalilnice – brokoli, por, zelje, cvetača, koleraba in ohrovt. K vsaki sadiki doda organsko gnojilo – glistino, sicer je lahko uležan hlevski gnoj ali kompost pomešan s suhim organskim gnojilom, in temeljito zalije.
Potem prikaže kakšne lastnosti ima dodatek mikroriznih gob v vodo za zalivanje na sadike zelenjave, s katerimi je v nekakšni simbiozi imenovani mikoriza, Goba dobiva minerale in vodo, a rastlina gobi vrača ogljikove hidrate (sladkor), katerih goba ne more pretvoriti, ker nima klorofila. Tako rastlina raste hitreje in je odpornejša na bolezni in sušo, medtem ko goba ima zagotovljena hranila. Mikorizne gobe, se v nekaj tednih pričvrstijo na korenine rastline in ustvarijo mrežo koreninic – miceliji po katerih potuje voda in hranilne snovi. Pomembno je da se rastline vzgajajo organsko brez motike in uporabe škodljivih škropiv, ker se drugače miceliji uničijo in simbioza izgine. Nato odkrije polivinilasto vrečo s štora z miceliji gob, katere je razmnožila preko pohištvenih moznikov,ki so bili prekriti z miceliji in vstavljeni v izvrtane luknje, in na katerem se že pokažejo razvite bele lise micelijev in ga zalije z vodo.
Zatem pokaže kako se gojijo šampinjoni. Na senčno gredico strese uležan hlevski gnoj – najbolje konjski ali oslovski. Ker so miceliji zaradi kaljivosti pomešani z zrni pšenice, strese bele micelije šampinjonov v mrežico, ki bo ščitila micelije pred glodavci in zavije v bunko, katero zaveže z žico. Take bunke micelijev šampinjonov z vratom navzdol posadi s sadilko na medvrstni razdalji 15 cm in globini 5 cm, luknje prekrije s tankim slojem komposta, ki zakrije bunke in temeljito zalije gredico s šampinjoni. Za zadrževanje vlage, ki je prvih 28 dni zelo pomembna, se uporabi slamnata ali senena zastirka v višini 15 cm. Po slabem mesecu kalitve se zastirka odstrani in po 3 tednih kasneje se bi morali pojaviti prvi šampinjoni.
Potlej pokaže še kako se z lepljivim trakom, ki ga oblepimo na steblo pod krošnjo sadnega drevja, ubranimo škodljivih žuželk in kako preprosto naredimo sadilne papirnate čašice iz odpornejšega časopisnega papirja, katerega ovijemo okrog valjaste oblike – npr. steklenice in spodnji del dna zatlačimo v notranjost čašice v katero nato lahko natresemo zemljo za presajanje. Take papirnate čašice lahko preprosto skupaj s sadikami vstavimo v sadilne luknje, saj se papir čez čas lepo razgradi.


U ovoj Vrtlarici pogledajte kako mikrorizne gljive pomažu presadnicama povrća, kako uzgojiti bukovače i šampinjone, te kako napraviti uzgojne posudice bez ikakvih troškova.

Read the rest of this entry

#18 HRT Vrtlarica 18.03.2012 – (Začetek vrtnarske sezone, otoški vrt in jed iz topinamburja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

18. oddaja: 18. marec 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 2
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE, OTOŠKI VRT IN JED IZ TOPINAMBURJA)

Opis epizode: V nedeljo v VRTNARICI spoznajte kdaj se začne sezona vzgoje zelenjave v krajih s celinskim podnebjem, kako izbrati lego vrta na otoku, ter kaj se lahko skuha iz topinamburja, korenovk in mladih listov špinače.

Začetek vrtnarske sezone in s tem povezanih vrtnarski opravil. Najprej vrtnarka opleve gredico s špinačo, ki jo je posejala že jeseni. Na gredico, ki jo je jeseni po vrhu pokrila s kartonom, s kompostom in slamo, presadi mlade čebulice čebule, medtem ko na gredico, kjer ni kartona, namerava posaditi čebulček čebule. Ker so tla še mokra in zbita, jih prezrači z organskimi vilami. Če sadimo čebulo za glavice potem mora biti razmak med njimi 10-15 cm medtem ko je za mlado čebulo dovolj le kak cm, ker so ravni in ne rabijo veliko prostora. Posadi rdečo ptujsko in rumeno holandsko čebulo. Ker želi posaditi tudi domačo sorto čebule, je eno gredico predvidela tudi za sajenje kozjak čebule, ki raste v malih skupinah in jo je potrebno pred sajenjem razčesniti na posamezne čebulice, ki se posadijo plitko na majhne razmake, saj se tekom leta spojijo in povežejo v eno edinstveno skupino. Poleg čebule pa lahko zdaj sejemo tudi korenje, pastinjak in redkvico. Ker je seme korenja zelo majhno in bi lahko pri setvi padlo preveč semena na isto mesto, ga pomeša z drobnim peskom v lončku od kave, ki ima pokrovček za pitje. Po sejanju korenja na prezimno vzdignjeno gredico, ki je večidel pokrita z zimsko zaščito v obliki tunela iz vrbovih vej in agro tekstila, pazljivo na razmak poseje še redkvico in pastinjak, čeprav pri redkvici ni potrebna taka pozornost, ker ga je ponavadi itak potrebno redčiti. Po nanosu komposta po posejani vrstici in zalitju, prekrije z agro tekstilom.
Sledi izbira lege vrta na dalmatinskem otoku Sveti Klement, kjer začne pripravljati vrtiček ob zavetju okoliškega rastlinja, ki ščiti presajenke pred vetrom, kateri lahko hitreje posuši mlade rastline kot sonce. Po plevljenju in ravnanju tal doda po vrhu uležan ovčji hlevski gnoj. Na tako pripravljeno gredico presadi sadike letne solate, kolerabe, stroke česna, blitve, peteršilj, zelene in čebulčke kozjak čebule imenovane tudi ljutika, ki je tradicionalna dalmatinska kultura.
Potem zapusti otok in v Zagorju na poševnem prekopanem in oplevenem terenu ob robu njene parcele posadi topinambur. Po tem opravilu si zunaj na svežem zraku za kosilo skuha vrtnarsko obaro iz krompirja, zelene, korenja, špinače, česna in ostanka topinamburja pri sajenju.
Nato se ponovno vrne na svoj otoški vrt, ki je blizu vrta družine Meneghello, da na preostala prazna mesta posadi trajnico dalmatinski bolhač, ki ima lepe bele cvetove podobne marjeticam kateri vsebujejo naravni insekticid, ki moti delovanje živčevja žuželk. Ker na otoku ni slame ali sena za zastirko vrta nabere gozdno travo, ki jo je na otoku v izobilju in bo ščitila tla pred izsuševanjem vetra in sonca še posebej poleti.


U nedjelju u Vrtlarici doznajte kada počinje sezona uzgoja povrća u kontinentalnim krajevima, kako odabrati poziciju za povrtnjak na jednom otoku, te što se može skuhati od čičoke, korjenastog povrća i mladih listova špinata.

Read the rest of this entry

#17 HRT Vrtlarica 11.03.2012 – (Spomladanska setev, gomolji v loncu ter danska galerija rož)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

17. oddaja: 11. marec 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 1
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (SPOMLADANSKA SETEV, GOMOLJI V LONCU TER DANSKA GALERIJA ROŽ)

Opis epizode: To nedeljo v VRTNARICI si poglejte kako začeti sezono le z nekaj paketi semen, kako vzgojiti krompir in ingver na terasi ali balkonu, ter kaj pomenijo rože v življenju enega danskega umetnika.

Začetek vrtnarske sezone je težko definirati, najbolje da pričnemo ko se odtali sneg in so temperature dovolj visoke (vsaj 10°C) ter ko oživi tudi narava. V področjih s celinskim podnebjem je to ponavadi nekje v sredini marca. Vrtnarka naprej poseje v plastične posodice semena paradižnika, paprike, zgodnje zelje in trajnice špargelj. Nato prikaže vzgojo presadnice graha, katerega v lonček da do 6 semen in kasneje presadi ob tiste lesene stožce iz 3 akacijevih količkov in obvite po različnih višinah s pletenimi obroči iz vrbovih vej. Sledi sejanje čebule, katere da tudi po 10 semen v isto luknjico. Po zalitju prekrije s folijo za živila, da prepreči prehitro izhlapevanje vlage. Ko se folija zarosi, to pomeni da ima zemlja dovolj vlage. Potem še prikaže sajenje čubulčka čebule in priprava zemlje z dodanim zeolitom kot mineralno gnojilo. Na tak način se sadi tudi česen in čebulnice rož.
Sledi prispevek iz HRT arhiva o danskem umetniku Tage-ju Andersen-u, ki ima na Danskem galerijo rož z žuborenjem vode in glasovi ptic.
Potem vrtnarka prikaže sajenje 3 gomoljev zgodnjega krompirja v velikem loncu, ki je napolnjen z zemljo za sajenje s primešano glistino kot organsko gnojilo v višini 10 cm. Na te 3 krompirje damo samo 5 cm plasti zemlje. Ko vzklije krompir in pokuka zeleno steblo iz zemlje postopoma dodajamo zemljo okrog teh stebel le toliko da gledajo listi izven zemlje. S tem omogočimo večjo rast korenin in s tem razvoj gomoljev ter zmanjšamo rast zelene mase krompirja podobno kot dosežemo z osujanjem  krompirja na odprtih gredicah. Pustimo da krompir cveti, kar je dober znak da so se ustvarili novi gomolji krompirja in ko se cima krompirja začne sušiti, je čas za izkop krompirja. To je nekje v sredini junija. Na isti postopek se sadi ingver (đumbir), ki se uporablja kot začimba v raznih jedeh in v proizvodnji kozmetičnih pripravkov. Ker je tropska rastlina in rabi veliko toplote in vlage, ga postavimo na prosto šele v juniju in ravnamo kot z ostalimi balkonskimi rastlinami. Ciklus vegetacije traja približno 1 leto, tako da ga izkopavamo še junija naslednje leto. Na tak način bi se teoretično dalo vzgojiti tudi topinambur (čičoka) a ker zraste 2 do 3 m višine ni primerna za sajenje v lonec. Če želimo skrajšati vegetacijo krompirja, ki je bil spravljen na temnem mestu in ima že blede kalčke, potem ga damo v jajčni karton in za 2-3 tedne postavimo na svetlo mesto, da začne odganjati temne kalčke in s tem prevaramo krompir da misli da je že prišla pomlad in prične z vegetacijo. Take posajene gomolje krompirja lahko pobiramo prej tudi če niso zgodnje sorte.


Ove nedjelje u Vrtlarici pogledajte kako započeti sezonu s tek nekoliko paketića sjemena, kako uzgojiti krumpire i džumbir na terasi ili balkonu, te što znači cvijeće u životu jednog danskog umjetnika.

Read the rest of this entry

Pridelajmo svoj krompir: največ pet gomoljev na kvadratni meter – članek revije DELOINDOM.SI

Svež krompir z domačega vrta nam gre še posebno v slast. Vrtičkarji, ki se odločijo, da bodo seme nakalili in ga že sredi marca posadili pod prekrivko, lahko zgodnje sorte za sprotno porabo izkopavajo že od sredine maja. V prispevku povzemamo priporočila za gojenje iz pogovora s specialistom za krompir na KIS mag. Petrom Dolničarjem.

Foto: Igor Modic/dokumentacija Dela

Foto: Igor Modic / dokumentacija Dela

Izbira ugodnih tal. Prst mora biti globoka, rahla, ne prekamnita, v njej ne sme zastajati voda. Tla na vrtovih so večinoma dobra za krompir, saj vsebujejo dovolj organske snovi.

Priprava in gnojenje tal jeseni. Grede čim globlje prekopljemo, da grude prsti čez zimo premrznejo in se zdrobijo, pognojimo s preperelim hlevskim gnojem.

Štiriletni kolobar. Na isto površino ne sadimo krompirja vsaj štiri, izjemoma tri leta zapored. Isto površino s hlevskim gnojem gnojimo vsaka štiri leta, vedno tisto jesen pred saditvijo krompirja.

Kakovostni semenski krompir. Neokuženost zagotavlja nakup certificiranega semenskega krompirja. Priporočljivo je izbrati sorte, pri katerih je v opisu označena odpornost proti boleznim: proti virusu Y, krompirjevi plesni, pa tudi nematodam oz. ogorčicam in krompirjevemu raku. Pri nakupu drobnejšega semenskega krompirja je pridelek ponavadi manjši. Če za sajenje uporabljamo debelejše gomolje domačega krompirja, ki jih je treba rezati, nož sproti razkužujemo, prerezane dele gomoljev pa poškropimo ali potresemo s fungicidom, da ne gnijejo. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni. Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo