Blog Archives

#22 POPTV Vrtičkanje 31.05.2015 – Solate in tobak

10431534_615397461927892_2515608840462826701_n

22. oddaja: 31. maj 2015
Sezona / Epizoda: 2 / 12
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: SOLATE IN TOBAK

Opis epizode: Pisane solate najdemo na vsakem vrtičku. Kristalke, maslenke, stožčaste solate in rezivke, za vsak okus se najde kaj. Za tiste, ki nimajo vrtička, pa bosta Metka in Tina predstavili odlično idejo, kako solato vzgojiti kar v plastenkah. Razkrili nam bosta tudi, da tobak ni samo za kajenje, ampak je lahko prelepa okrasna rastlina na vrtu, iz katere lahko pripravimo škropivo.

Read the rest of this entry

Advertisements

Solata

Vzgoja solate na lastnem vrtu je tako enostavna, da je primerna celo za aktivnost z otroki. Poleg tega se boste, ko boste prvič poskusili domačo solato, nenehno spraševali, zakaj ste se vsa ta leta ukvarjali z uvelimi listi zavitimi v celofan, ki so bolj primerni za na kompost kot pa na krožnik. Če gojite solato na lastnem vrtu, jo lahko vedno naberete ravno prav za obrok in si tako zagotovite vedno sveže liste.

blitva

Kdaj in kako sejemo

Pri izbiri sorte imate na izbiro vsemogoče barve, okuse in hrustljavosti. Semena posejte v 1-2 mm globok jarek. Med linijami solate pustite približno 25-30 cm prostora. Da preprečite preobilje rastlin, ki bodo silile v cvet, sejte vsakih 14 dni. Solato lahko sejete vse od marca pa do septembra. Če boste rastline sejali neposredno na gredo, kalice razredčite tako, da bo med njimi 10-20 cm prostora. Listnato solato navadno lahko pobiramo že 6 tednov po setvi, medtem ko bo glavnata potreboval 8-10 tednov. V vročem in suhem vremenu bodo rastline silile v cvet, zaradi česar v gredo dodajte veliko komposta in ob suhem vremenu redno zalivajte. Zalivajte zgodaj zjutraj, da preprečite zastajanje vode na listih, saj lahko slednje vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni. Zgodnje in pozne setve so navadno manj nagnjene k cvetenju kot setve sredi poletja. Solato lahko gojite ne samo na gredi temveč tudi v koritih in loncih. Read the rest of this entry

#25 HRT Vrtlarica 06.05.2012 – (Regrat, preobrazba v vrt in eko sadilka)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

25. oddaja: 6. maj 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 9
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (REGRAT, PREOBRAZBA V VRT IN EKO SADILKA)

Opis epizode: V tej VRTNARICI izveste vse o regratu, kako opuščeno javno zemljišče postane koristen vrt in kako eko sadilka prihrani čas in varuje vaš hrbet.

Najprej se vrtnarka skupaj s poznavalcem avtohtonih rastlin Istre, zbirateljem in zeliščarjem Frankom Zgrabličem iz zaselka Sveti Petar u šumi, odpravi v istrsko podeželje nabrati regrat, ki je v zdravilstvu uporaben v celoti in je poleg koprive, trpotca, in rmana (stolisnik) zelo koristna rastlina. Cvet regrata služi za izdelavo sirupa proti kašlju in marmelade, liste nabiramo za solato in sušimo za čaj medtem, ko steblo in koren nabiramo za zmanjševanje sladkorja pri diabetikih.
Zatem se odpravi v glavno mesto Istre – Pulo, kjer okrog 20 starejših meščanov obdeluje vrt na opuščenem javnem zemljišču blizu mestne bolnišnice. Več o tem povedo Nikola Draženovič, Magdalena Žmavčič in Cvitko Pleše.
Na koncu se spet vrne na svoj rodovit vrt, kjer že obilno raste špinača, čebula, solata in redkvica, ki se že lahko pobirajo. Potem pokaže eko sadilko, ki deluje na mehanski vzvod in je izum domačega hrvaškega izumitelja Ivice Kneziča iz Lepe Vesi. Uporablja se za sajenje sadik in večjih semen kot je grah.
Po saditvi sadik zelenjave jih je potrebno takoj dobro zaliti, medtem ko kapusnice kot so ohrovt, zelje in cvetača potrebujejo tudi hranila, ki jih lahko dobijo iz organskih gnojil, zato doda vodi za zalivanje tudi malo naravno tekoče gnojilo. Na 5 litrov vode zadostuje 0,5 litra koprivnega gnojila, ki je sicer zaradi velike vsebnosti dušika primerna za vso listnato zelenjavo kot je solata, blitva in špinača. Medtem ko je za čebulnice in plodovke kot so paradižnik, paprika in kumare bolj primerno gnojilo od gabeza in preslice, ker vsebuje več fosforja in kalija. Kopriva pa je poleg gnojila koristna tudi kot škropivo za zatiranje bolezni in škodljivcev še posebej proti listnim ušem, če jih namočimo v vodi od 12 do največ  24 ur. Medtem ko se gnojilo z dnevi ne spreminja, to za škropivo ne velja saj učinkuje le če je sveže pripravljeno in nerazredčeno z vodo.


U ovoj Vrtlarici saznajte sve o maslačku, kako napušteno javno zemljište postaje koristan vrt, kako eko sadilica štedi vrijeme i čuva leđa.

Read the rest of this entry

#21 HRT Vrtlarica 08.04.2012 – (Cvetenje dreves, enoletnice, zeliščna kopel in vzgoja krompirja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

21. oddaja: 8. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 5
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (CVETENJE DREVES, ENOLETNICE, ZELIŠČNA KOPEL IN KROMPIR)

Opis epizode: V VRTNARICI to nedeljo spoznajte katere vrste dreves cvetijo pred olistanjem, kako vzgojiti enoletne rože, kako zaščititi seme z zeliščnimi kopeli in kako najlažje vzgojiti krompir.

Najprej se vrtnarka odpravi na botanični vrt biološkega oddelka na naravoslovno-matematični fakulteti, ki obstaja že 120 let in je eden od najlepših delov glavnega mesta Hrvaške – Zagreba, kjer jo še posebej pritegnejo lepote raznovrstnih magnolij. Več o tem pove dr. sc. Vanja Stamenkovič.
Potem v svojem vrtu na gredico manjšo od 2 m², ki jo razdeli z ravnimi vejicami, poseje več vrst rož, katere označi z napisi na palčkah od sladoleda, da vemo, kje kaj raste. Po zalitju pokrije z vrbovim tunelom, da ščiti tla pred pticami in izsuševanjem. Nato med redkvico, korenje in solato poseje še borušico, ki preprečuje približevanje voluharjev.
Potlej preizkusi metodo zdravilke in redovnice Hildegarde Von Bingen, ki je razvila teorijo zaščite semena s pomočjo zeliščnih kopeli. Njeni eksperimenti so pokazali, lahko nekatere zdravilne rastline pohitrijo kalitev semena in povečajo odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivci. Da bi preverila ali ta metoda deluje, posebej poseje semena, ki so tretirana na tak način in taka ki so brez tretiranja. Kopel pripravi tako da v litru kuhane vode zmeša velikost jušne žlice zelišča baldrijana (odoljen), koprive, kamilice, stolisnika, regrata (maslačak) in skorjo hrasta. To pusti stati pokrito za en dan, nakar precedi in pomoči semena v tej kopeli za največ 30 minut. Vse te sestavine pa se sicer uporabljajo tudi v biodinamičnem vrtnarstvu dr. Rudolfa Steinerja, kar pomeni da je nanj vplivalo tudi njeno znanje.
Nato na gredico posadi čebulček čebule, katerega je nekaj tednov prej posadila v mešanico komposta in zeolita, substrata mineralnega porekla ki ima visoko sposobnost zadrževanje vode in hranil. Tako sajena čebula začne prej z vegetacijo, ker razvije bolj razvejane korenine, ki imajo zato večjo moč črpanja hranil in vode iz tal še posebej ob suši. Da zaščiti čebulo pred čebulno muho, poseje po sredini gredice s čebulo še vrstico korenja, ki ga ščiti s svojim vonjem. Potem preizkusi še eno Bingenino metodo za izboljšanje odpornosti rastlin. V mlečno kopel iz kozjega mleka pomoči semena rastlin. Sicer je v originalnih navodilih kravje mleko, a ker je kozje mleko dandanes bolj zdravo od kravjega se odloči za prvega.
Zatem pa še pokaže kako najlažje posadimo krompir na gredico, katero pokrijemo s časopisnim papirjem, ga omočimo, skozi luknje v papirju posadimo gomolje a le toliko da so kalčki v stiku z zemljo in prekrijemo s slamo ali senom, katero po potrebi dodamo še kasneje, ko iz sloja zastirke pokukajo listi krompirja in to je do izkopavanja vse.


U Vrtlarici ove nedjelje doznajte koje vrste drveća cvjetaju prije listanja, kako uzgojiti jednogodišnje cvijeće, kako zaštititi sjeme biljnim kupkama i kako najlakše uzgojiti krumpire.

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo