Blog Archives

Redno gnojenje vinograda (SAVEL-HOBI.NET)

Ko govorimo o gnojenju vinograda, imamo v mislih dodajanje hlevskega gnoja, komposta ali drugih organskih snovi, tudi šote. Na drugi strani pa dajemo tudi tako imenovana rudninska gnojila, ki vsebujejo rastlinam dostopna hranila. Gnoj, kompost, šota, rastline za zeleni podor in drugi organski odpadki vsebujejo ta hranila navadno v rastlinam dostopni obliki, vendar ne vedno v ugodnem razmerju. Če redno gnojimo z organskimi gnojili, izravnavamo ta nesorazmerja z umetnimi gnojili.

Hranila

Hranila, ki jih trta potrebuje in ki ji jih največ dodajamo, so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O), kalcij (CaO), magnezij (MgO), in tudi bor (B). Seveda je še veliko drugih, ki jih trta vgradi v večji ali manjši količini v svoj organizem in brez katerih se ne bi mogla razvijati in živeti. Hranila, ki jih rastlinam dodamo v obliki organske snovi ali gnojil, v zemlji ne ostanejo v prvotni obliki. Pravimo, da tla žive in se spreminjajo, z njimi se spreminja tudi hrana. Del hrane se spremeni v rastlinam dostopno obliko, del se veže v rastlinam nedostopne oblike, ki pa se sčasoma in pod določenimi pogoji zopet sproste v korist rastlin. Nekaj hranil voda izpere v večje globine, nekaj jih odnese iz zemljišča.

Ko določamo odmerke potrebnih količin hranil, se torej ne moremo ravnati le po tem, koliko trta potrebuje, temveč še zlasti po tem, kolikšen je izkoristek dodanih hranil in kakšne so njihove izgube na račun izpiranja in vezanja v rastlinam nedostopne oblike.

Veda o prehrani rastlin je torej zelo zamotana. Prav zato skušajo strokovnjaki vsaj približno določiti normative za gnojenje. Vinogradnik mora imeti nekatera osnovna merila, po katerih se lahko ravna pri gnojenju. Ti normativi pa ne smejo biti nekaj stalnega, nespremenljivega in dokončnega. Bodo naj le kot osnova, ki jo na podlagi vsakoletnih izkušenj in opazovanj ter analize tal prilagajamo potrebam vinograda. Read the rest of this entry

Advertisements
Natural-Portal

V sožitju z naravo