Blog Archives

#21 HRT Vrtlarica 08.04.2012 – (Cvetenje dreves, enoletnice, zeliščna kopel in vzgoja krompirja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

21. oddaja: 8. april 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 5
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (CVETENJE DREVES, ENOLETNICE, ZELIŠČNA KOPEL IN KROMPIR)

Opis epizode: V VRTNARICI to nedeljo spoznajte katere vrste dreves cvetijo pred olistanjem, kako vzgojiti enoletne rože, kako zaščititi seme z zeliščnimi kopeli in kako najlažje vzgojiti krompir.

Najprej se vrtnarka odpravi na botanični vrt biološkega oddelka na naravoslovno-matematični fakulteti, ki obstaja že 120 let in je eden od najlepših delov glavnega mesta Hrvaške – Zagreba, kjer jo še posebej pritegnejo lepote raznovrstnih magnolij. Več o tem pove dr. sc. Vanja Stamenkovič.
Potem v svojem vrtu na gredico manjšo od 2 m², ki jo razdeli z ravnimi vejicami, poseje več vrst rož, katere označi z napisi na palčkah od sladoleda, da vemo, kje kaj raste. Po zalitju pokrije z vrbovim tunelom, da ščiti tla pred pticami in izsuševanjem. Nato med redkvico, korenje in solato poseje še borušico, ki preprečuje približevanje voluharjev.
Potlej preizkusi metodo zdravilke in redovnice Hildegarde Von Bingen, ki je razvila teorijo zaščite semena s pomočjo zeliščnih kopeli. Njeni eksperimenti so pokazali, lahko nekatere zdravilne rastline pohitrijo kalitev semena in povečajo odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivci. Da bi preverila ali ta metoda deluje, posebej poseje semena, ki so tretirana na tak način in taka ki so brez tretiranja. Kopel pripravi tako da v litru kuhane vode zmeša velikost jušne žlice zelišča baldrijana (odoljen), koprive, kamilice, stolisnika, regrata (maslačak) in skorjo hrasta. To pusti stati pokrito za en dan, nakar precedi in pomoči semena v tej kopeli za največ 30 minut. Vse te sestavine pa se sicer uporabljajo tudi v biodinamičnem vrtnarstvu dr. Rudolfa Steinerja, kar pomeni da je nanj vplivalo tudi njeno znanje.
Nato na gredico posadi čebulček čebule, katerega je nekaj tednov prej posadila v mešanico komposta in zeolita, substrata mineralnega porekla ki ima visoko sposobnost zadrževanje vode in hranil. Tako sajena čebula začne prej z vegetacijo, ker razvije bolj razvejane korenine, ki imajo zato večjo moč črpanja hranil in vode iz tal še posebej ob suši. Da zaščiti čebulo pred čebulno muho, poseje po sredini gredice s čebulo še vrstico korenja, ki ga ščiti s svojim vonjem. Potem preizkusi še eno Bingenino metodo za izboljšanje odpornosti rastlin. V mlečno kopel iz kozjega mleka pomoči semena rastlin. Sicer je v originalnih navodilih kravje mleko, a ker je kozje mleko dandanes bolj zdravo od kravjega se odloči za prvega.
Zatem pa še pokaže kako najlažje posadimo krompir na gredico, katero pokrijemo s časopisnim papirjem, ga omočimo, skozi luknje v papirju posadimo gomolje a le toliko da so kalčki v stiku z zemljo in prekrijemo s slamo ali senom, katero po potrebi dodamo še kasneje, ko iz sloja zastirke pokukajo listi krompirja in to je do izkopavanja vse.


U Vrtlarici ove nedjelje doznajte koje vrste drveća cvjetaju prije listanja, kako uzgojiti jednogodišnje cvijeće, kako zaštititi sjeme biljnim kupkama i kako najlakše uzgojiti krumpire.

Read the rest of this entry

Advertisements

#18 HRT Vrtlarica 18.03.2012 – (Začetek vrtnarske sezone, otoški vrt in jed iz topinamburja)

01_VRTLARICA_f4bc30b4a2

18. oddaja: 18. marec 2012
Sezona / Epizoda: 2 / 2
Žanr: vrtnarstvo
Trajanje: ~ 25 minut
Tema oddaje: (ZAČETEK VRTNARSKE SEZONE, OTOŠKI VRT IN JED IZ TOPINAMBURJA)

Opis epizode: V nedeljo v VRTNARICI spoznajte kdaj se začne sezona vzgoje zelenjave v krajih s celinskim podnebjem, kako izbrati lego vrta na otoku, ter kaj se lahko skuha iz topinamburja, korenovk in mladih listov špinače.

Začetek vrtnarske sezone in s tem povezanih vrtnarski opravil. Najprej vrtnarka opleve gredico s špinačo, ki jo je posejala že jeseni. Na gredico, ki jo je jeseni po vrhu pokrila s kartonom, s kompostom in slamo, presadi mlade čebulice čebule, medtem ko na gredico, kjer ni kartona, namerava posaditi čebulček čebule. Ker so tla še mokra in zbita, jih prezrači z organskimi vilami. Če sadimo čebulo za glavice potem mora biti razmak med njimi 10-15 cm medtem ko je za mlado čebulo dovolj le kak cm, ker so ravni in ne rabijo veliko prostora. Posadi rdečo ptujsko in rumeno holandsko čebulo. Ker želi posaditi tudi domačo sorto čebule, je eno gredico predvidela tudi za sajenje kozjak čebule, ki raste v malih skupinah in jo je potrebno pred sajenjem razčesniti na posamezne čebulice, ki se posadijo plitko na majhne razmake, saj se tekom leta spojijo in povežejo v eno edinstveno skupino. Poleg čebule pa lahko zdaj sejemo tudi korenje, pastinjak in redkvico. Ker je seme korenja zelo majhno in bi lahko pri setvi padlo preveč semena na isto mesto, ga pomeša z drobnim peskom v lončku od kave, ki ima pokrovček za pitje. Po sejanju korenja na prezimno vzdignjeno gredico, ki je večidel pokrita z zimsko zaščito v obliki tunela iz vrbovih vej in agro tekstila, pazljivo na razmak poseje še redkvico in pastinjak, čeprav pri redkvici ni potrebna taka pozornost, ker ga je ponavadi itak potrebno redčiti. Po nanosu komposta po posejani vrstici in zalitju, prekrije z agro tekstilom.
Sledi izbira lege vrta na dalmatinskem otoku Sveti Klement, kjer začne pripravljati vrtiček ob zavetju okoliškega rastlinja, ki ščiti presajenke pred vetrom, kateri lahko hitreje posuši mlade rastline kot sonce. Po plevljenju in ravnanju tal doda po vrhu uležan ovčji hlevski gnoj. Na tako pripravljeno gredico presadi sadike letne solate, kolerabe, stroke česna, blitve, peteršilj, zelene in čebulčke kozjak čebule imenovane tudi ljutika, ki je tradicionalna dalmatinska kultura.
Potem zapusti otok in v Zagorju na poševnem prekopanem in oplevenem terenu ob robu njene parcele posadi topinambur. Po tem opravilu si zunaj na svežem zraku za kosilo skuha vrtnarsko obaro iz krompirja, zelene, korenja, špinače, česna in ostanka topinamburja pri sajenju.
Nato se ponovno vrne na svoj otoški vrt, ki je blizu vrta družine Meneghello, da na preostala prazna mesta posadi trajnico dalmatinski bolhač, ki ima lepe bele cvetove podobne marjeticam kateri vsebujejo naravni insekticid, ki moti delovanje živčevja žuželk. Ker na otoku ni slame ali sena za zastirko vrta nabere gozdno travo, ki jo je na otoku v izobilju in bo ščitila tla pred izsuševanjem vetra in sonca še posebej poleti.


U nedjelju u Vrtlarici doznajte kada počinje sezona uzgoja povrća u kontinentalnim krajevima, kako odabrati poziciju za povrtnjak na jednom otoku, te što se može skuhati od čičoke, korjenastog povrća i mladih listova špinata.

Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo