Blog Archives

Močvirski (brestovolistni) oslad kot naravni aspirin [ZDRAVPLANET.BLOGSPOT.COM]

OSLAD; MOČVIRSKI, BRESTOVOLISTNI (Filipendula ulmaria L.)

Druga imena: divje latje, gomoljasti oslad, travniški oslad, kaška sv. Ivana, medvedovo latje, medvejka, sračica, brestovolistna vračica
Značaj: mrzel, stiskajočega okusa, hkrati valžen in sušeč
Družina:rožnice

Uporabni deli: cvetovi, listi,korenina
Učinkovine: eterično olje, fenolni glikozid, čreslovine, sluz, salicilna kislina, tanini, citronska kislina.
Zdravilne lastnosti: proti bolečinam v sklepih pri revmi, revmatizmu in protinu, pospešuje izločanje urina in znojenje, čisti kri, pomaga pri oteklinah in zastajanju vode. Pomaga proti gripi, glavobolom, blaži vnetja in bolečine v sklepih in mišicah.

Brestovolistni oslad je eno najpomembnejših zdravil za prebavo, če gre za vnetja in povezavo s preveliko kislostjo. Oslad uravnovesi izločanje kisline v želodcu in umiri zgornji prebavni trakt. Pogosto ga predpisujejo za kislinski refluks, slabo prebavo, gastritis in čire na želodcu.

Je trajna večletna zelnata rastlina, ki zraste do 2 m visoko in spada v družino rožnic. V zemlji ima plazečo se koreniko, iz katere požene pokončno robato in rdečo steblo, ki je proti vrhu razraslo. Ima dlakave liste, ki so pernato deljeni, listne krpe so jajčaste in po robu ostro nazobčane. Na vrhu stebelca so prijetno dišeči rumenkasto beli cvetovi, ki se združujejo v latasta socvetja. Rastlina cveti od junija do avgusta. Raste po vlažnih travnikih, grmovju, goščavah ter po bregovih potokov in rek. Nabiramo cvetočo zel, a le zgornji del rastline, zgodaj spomladi ali jeseni. Korenino pa po cvetenju. Oboje sušimo v senci. Iz cvetov pripravljajmo čaj tako, da 2 žlički droge prelijemo z 1/4 litra vode in pustimo mirovati 10 minut. Pijemo 3 x na dan med obroki. Pomaga pri vsem prej naštetem in gripi, za čiščenje krvi in odvajanje urina. Read the rest of this entry
Advertisements

Gabez pozabljen od ljudi, cenijo ga čebele in kokoši… [VRTZIVLJENJA.BLOGSPOT.COM]

S kostnim celilcem ali črnim korenom, kot gabez drugače imenujemo, sem se prvič srečala po naključju, ko sem prebirala članke o permakulturnem kmetovanju. Permakultura je način življenja, je harmonični sistem bivanja z naravo, ki upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali ter jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine. Harmonija z naravo pa je možna samo tedaj, če opustimo prepričanje o naši večvrednosti nad svetom narave. Da pa ne bom zašla, se bom te teme lotila ob drugi priložnosti, ker si resnično zasluži mnogo pozornosti.

fotke gabezRazkošno simpatični Symphytum officinale v mojem vrtu

Gabez je v permakulturi cenjen, kot bogata zastirka z veliko kalija, izjemna čebelja paša, kokoši pa menda od požrešnosti kar ponorijo, če sem jim veliki, zeleni gabezovi listi ponudijo za posladek. Njegove zdravilne učinkovine pri ljudeh (le zakaj mu pravijo kostni celilec?) pa so me dokončno prepričale, da mora gabez, nujno dobiti svoje mesto tudi v mojem vrtu. Povpraševanje pri okoliških kmetih ni obrodilo sadu, mnogi celo vedeli niso zanj in počasi se je navidez enostavna želja spreminjala v misijo nemogoče. Tisti pač, ki ga poznajo, ga na svojih njivah ne marajo, ker ga imajo za hudo nadlogo, plevel. Kakšna razlika v razmišljanju in delovanju? Permakultura gabez izkorišča, kot dragoceno rastlino, tradicionalno kmetijstvo ga s herbicidi uničuje! Read the rest of this entry

Natural-Portal

V sožitju z naravo